Strokovnjak za komuniciranje Miro Kline je prepričan, da so se teme, ki so se pojavile v drugem krogu volitev, le malo spremenile. Tako ni prišlo do zadostne zaostritve na temo, kako bo izvoljeni predsednik udejanjil obljube, dane med kampanjo. V kampanji tudi niso razglabljali o razlogih za padec Boruta Pahorja in padec njegove vlade, prav tako se ni poiskalo odgovorov na vprašanje o "stricih iz ozadja".
Strokovnjak za volilne kampanje Božidar Novak pa ocenjuje, da gre v zadnjih treh tednih za popolnoma drugo kampanjo kot pred prvim krogom volitev, saj gre za dvoboj med Borutom Pahorjem, ki pred prvim krogom ni bil izrazit favorit, ter aktualnim predsednikom Danilom Türkom.
Opozarja, da kampanje ne izvajata sama kandidata, ampak njuni štabi. Medtem ko Pahor kampanjo vodi sam z mlajšimi entuziasti iz stranke, pa ima Türk v svojem štabu izkušene strokovnjake. Ti so po njegovih besedah ugotovili, da imajo v zadnjih treh tednih zelo malo časa in "šli na vse ali nič", saj nimajo ničesar izgubiti. Zato so angažirali tudi nekdanjega predsednika države Milana Kučana in hoteli "politično percepcijsko osamiti SDS in njenega predsednika Janeza Janšo ter nanj prilepiti Boruta Pahorja".
Kline pa opozarja, da smo tokrat priča primeru, ko so člani SDS bolj kot svojega kandidata podprli Pahorja, posledično pa se zdi, da je "na pomolu naveza Pahor-Janša kot nekakšna parafraza nezaželenega, celo osovraženega ruskega para Medvedjev-Putin". Takšna vzročno-posledična zveza bo, meni Kline, skupaj s protesti na ulicah vse večjega števila slovenskih mest, lahko povzročila obrat v izidu tokratnih volitev, ki ga izsledki anket ne morejo napovedati.
Katere volivce sta nagovarjala?
Glede nagovarjanja volivcev pa Kline meni, da ni bilo znakov, ki bi nakazovali, da sta kandidata poskušala spremeniti svoje ciljne skupine iz začetka kampanje, pač pa se je nadaljevalo delovanje iz prvega kroga. Soočenja so v največji meri vplivala na to, da je Pahor pridobival in Turk izgubljal potencialne volivce, a sočasno sta oba dobivala vse več negativnih ocen. "Nato se je zgodil Kangler in ulica, kar je močno spremenilo retoriko, točneje povečalo razliko med obema kandidatoma," meni Kline, ki opozarja, da je spremenjeno okolje Türku odprlo možnost za prehod v ofenzivo, in to je nedvomno izrabil.
Novak pa se ne strinja z mnenjem, da je Pahor pred drugim krogom nagovarjal desnosredinske volivce, pač pa sta oba, tako Pahor kot Türk, poskušala pridobiti neopredeljene. Novak je sicer, kot je dejal, že pred časom postavil tezo, da če v drugem krogu pride do dvoboja med Türkom in Pahorjem, ne bo prišlo do politične polarizacije oziroma delitve na leve in desne, pač pa do polarizacije med "Staroslovenci in Mladoslovenci". Ker je Pahor mlajši, je avtomatsko Mladoslovenec, je prepričan Novak.
Protesti kot orodje volilne kampanje?
Novaku se zdi tudi mogoče, da so protesti, ki potekajo po Sloveniji, "orodje volilne kampanje nekoga". Če bo kandidatu, ki je v slabšem položaju, uspelo narediti komunikacijsko zanko, se zna zgoditi, da bodo volivci zaradi protestov rekli, da imajo vsega dovolj in ne bodo šli na volitve. Zato je izid volitev po njegovi oceni nepredvidljiv. Če bo udeležba višja, bo zmagal Pahor, če pa bo nenormalno nizka, je rezultat nepredvidljiv, lahko zmaga eden ali drugi, je prepričan.
Kline sicer verjame izidom zadnjih javnomnenjskih raziskav, a se sočasno ne strinja z njihovo interpretacijo, ki trdi, da Pahor prepričljivo vodi pred Turkom. Ideja o veliki razliki je po njegovi oceni povsem zgrešena, saj se anketiranci hitro postavijo na stran zmagovalca.
Ne glede na zavajajoče predstavljeno prednost Pahorja pa Türk po Klinetovih besedah za gotovo zmago potrebuje množično udeležbo. Takšna je sicer po njegovi oceni malo verjetna, "a nedvomno možna, ker se neverjetno dobro sklada z razpoloženjem, izraženim s protesti na ulicah slovenskih mest".
