Slovenija

Izjemen porast vrstniškega nasilja na spletu, a starši ga pogosto spregledajo

Ljubljana, 14. 04. 2024 17.50 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Maja Pavlin
Komentarji
0

Digitalni prostor nikakor ni več nekaj abstraktnega. Je prostor, v katerem živimo, se informiramo, komuniciramo. Pa tudi prostor, v katerem lahko postanemo žrtve ali nasilneži. In če raziskave kažejo upad fizičnega nasilja, pa se po drugi strani povečuje prav spletno nasilje, na kar so opozorili tudi gostje okrogle mize o preprečevanju medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu. Pa tovrstno nasilje sploh znamo prepoznati? Podatki niso vzpodbudni. Če namreč o nasilju poroča 30 odstotkov mladih, pa ga starši zaznajo v le treh odstotkih. Kaj torej storiti, kako ga preprečiti? Odrasli morajo predvsem vzgajati z zgledom, so opozorili strokovnjaki. "Vse se začne pri nas. Pozabljamo, da smo mi tisti, ki otroke učimo," poudarja profesor na Fakulteti za varnostne vede Aleš Bučar Ručman.

Dostop do digitalnega sveta je ena od univerzalnih storitev. Prek interneta ohranjamo stike, komuniciramo, se učimo, prejemamo bolj ali manj pomembne informacije za naše življenje ... A po drugi strani splet predstavlja tudi veliko varnostno tveganje. Ne le zaradi kibernetskih in hekerskih napadov, temveč tudi zaradi nasilja, ki se iz fizičnega sveta vse pogosteje prenaša v spletno okolje. 

Aleš Bučar Ručman
Aleš Bučar Ručman FOTO: Damjan Žibert

Profesor na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru Aleš Bučar Ručman je na okrogli mizi o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu poudaril, da je tovrstno nasilje sicer precej slabo raziskano. A podatki, ki jih imajo, kažejo prav na upad fizičnega in porast spletnega nasilja. "Špekuliram, da se je nasilje preselilo v digitalni prostor," je dejal.

Eden tistih, ki se je podal v raziskovanje problematike medvrstniškega nasilja na spletu, je sicer Miha Dvojmoč, prav tako profesor na fakulteti za varnostne vede. Pred letom in pol nam je ob enem od primerov medvrstniškega nasilja predstavil preliminarne rezultate raziskave spletnega nasilja med mladimi v Sloveniji, ki pa niso risali pozitivne slike. S spletnim nasiljem se je namreč sodeč po podatkih srečalo že okoli 55 odstotkov slovenskih dijakov in do 10 odstotkov slovenskih osnovnošolcev.

Na izjemen porast digitalnega nasilja med mladimi pa je na okrogli mizi poudaril tudi ravnatelj osnovne šole Kašelj Jernej Šoštar. To se sicer običajno ne dogaja med poukom, temveč izven šolskega okolja, ko so otroci običajno pod okriljem staršev oz. svojih skrbnikov. In čeprav se posledice tovrstnega nasilja kažejo tudi kasneje v šolskem prostoru, pa da šolniki nimajo potrebnih vzvodov, da bi lahko ukrepali. "Imamo izjemno veliko žrtev, trudimo se, da bi jim dvignili samozavest in samopodobo. Trudimo se, da bi vzpostavili medvrstniško povezanost. A v resnici se počutimo nemočne," je priznal.

Da se delež prijav medvrstniškega nasilja v zadnjem letu povečuje, je povedal tudi kriminalist oddelka za splošno kriminaliteto na PU Ljubljana Primož Podbelšek. A večje število obravnav nasilja ob tem delno pripisuje tudi večjemu ozaveščanju in poudarku na ničelni toleranci do nasilja. 

Zaskrbljujoči podatki o zaznavi spletnega nasilja

In medtem ko so torej govorci poudarjali obseg spletnega nasilja, se poraja vprašanje: ga sploh znamo prepoznati in zaznati? No, naloga resnično ni najlažja. Ne le, da se nasilje dogaja v nekem abstraktnem digitalnem prostoru, marsikdo tovrstno nasilje še vedno relativizira ali minimalizira.

Ajda Petek
Ajda Petek FOTO: Damjan Žibert

Da tovrstno nasilje težko zaznajo ali prepoznajo celo starši otrok, pa je na okrogli mizi poudarila tudi komunikologinja in dolgoletna sodelavka programa Safe.si Ajda Petek. "Opažamo različne podatke glede nasilja, o katerem poročajo mladi, in glede nasilja, ki ga zaznavajo starši. Slednji namreč zaznajo veliko manj nasilja, kot ga poročajo mladi. Delež se razlikuje celo za faktor 10," je poudarila. Kar je zelo zaskrbljujoč podatek. Če torej 30 odstotkov mladih poroča o nasilju, ga starši zaznajo le v treh odstotkih.

Kako lahko starši prepoznajo, da je njihov otrok žrtev spletnega nasilja? (Safe.si)

 

- če otrok preneha z uporabo računalnika ali telefona, ko se mu približate,

- ko prejme sporočilo, deluje živčno, prestrašeno ali zaskrbljeno,

- po uporabi mobilnega telefona ali računalnika je slabe volje,

- ne želi se pogovarjati o tem, kaj počne na računalniku ali mobilnem telefonu in s kom klepeta,

- ne želi več v šolo ali sploh zapustiti doma,

- kaže znake depresivnega vedenja (pomanjkanje apetita, težave z nespečnostjo ipd.),

- običajno uživa v uporabi računalnika ali telefona, nenadoma pa ga ne želi več uporabljati.

Kako torej izboljšati našo zaznavo spletnega nasilja? Splet staršem in odraslim na sploh predvsem ne sme biti neznanka. Šoštar je poudaril, da so starši do mobilnih telefonov in družbenih omrežij pogosto celo apatični. Kar predstavlja dodatno težavo, saj se otroci na starše, ki spletnega prostora ne poznajo, pogosto ne obrnejo.

Dodal je, da pa starši svoje otroke tudi zelo slabo nadzirajo pri uporabi pametnih naprav. "Otroci imajo te platforme tudi zelo spretno zaščitene z gesli in dostopi. Starši jim tu v resnici ne sežemo niti do kolen," priznava. Kljub temu pa si želi, da bi imeli vsaj nekoliko več nadzora nad vsebinami, do katerih dostopajo mladi.

Digitalni svet je še kako resničen, prav tako pa tudi nasilje, ki se dogaja v njem

"Starejši smo bili v to spletno okolje vrženi, otroci pa so vanj rojeni," pa je poudaril Bučar Ručman. Četudi je tako za starejše generacije digitalni prostor nekaj abstraktnega, pa je za mlajše to resnični svet. In zato je tudi nasilje v tem okolju zelo resnično. 

"Mladi so za tovrstno nasilje še posebej ranljivi, saj v teh letih izoblikujejo svojo identiteto," je ob tem izpostavila Špela Selak z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Prav slednje pa je izpostavil tudi ravnatelj Šoštar, ki pravi, da pri žrtvah spletnega nasilja opažajo predvsem anksioznost, zaprtost vase, odmik od vrstnikov.

Špela Selak
Špela Selak FOTO: Damjan Žibert

Tu gre za omalovaževanje, za žaljenje, je naštel Šoštar, med oblikami (spletnega) nasilja pa je izpostavil predvsem t. i. ghostanje oz. izključevanje/ignoriranje. Čeprav je ta oblika nasilja pogosto spregledana, pa je še kako aktualna in trenutno zelo pereča. "Čeprav je oseba prisotna, se torej drugi obnašajo, kot da je ni. Tudi to je oblika nasilja, ki je ne smemo zanemariti. Najstniki si namreč svojo samopodobo gradijo v refleksiji z drugimi," je pojasnil.

'Vse se začne pri nas. Pozabljamo, da smo mi tisti, ki otroke učimo'

Kako torej naslavljati tovrstno nasilje, ga preprečevati ter pomagati žrtvam? Ker se spletno nasilje ne dogaja v fizičnem prostoru, ga številni težko zaznajo, pogosto pa ga celo minimalizirajo oz. relativizirajo. "Moramo se zazreti vasi in ugotoviti, da smo mi tisti, ki postavljamo meje in toleranco nasilja. Če bomo zgledno vzgajali in imeli ničelno toleranco do vseh oblik nasilja, potem bodo tudi otroci to sprejeli," je jasen ravnatelj.

Jernej Šoštar
Jernej Šoštar FOTO: Damjan Žibert

Pomembna pa je tudi vzgoja z zgledom. Mladi namreč opazijo obnašanje staršev in drugih odraslih ter ga pogosto posnemajo. "Vse se začne pri nas. Pozabljamo, da smo mi tisti, ki otroke učimo," je izpostavil Bučar Ručman. "Samo z zgledom znajo. Mi smo pomembni drugi, po katerih se otroci zgledujejo," se je strinjal tudi Šoštar, ki ob tem poudaril, da telefon ni varuška, prav tako pa tudi ne nadomestilo za družbo staršev z otroki.

Ocenjuje, da se v šolah tega zelo dobro zavedajo, težava pa nastopi, ko otrok pride domov. Tako kot odrasli po telefonih, tablicah in drugih elektronskih napravah takrat posežejo tudi otroci. "Te naprave so izjemno mamljive, stimulirajo naše možgane in na ta način so zelo privlačne. Vendar pa bi morali več časa nameniti medsebojnim odnosom ter otrokom pokazati, da sta tudi realnost in izkušnja v živo lahko navdihujoča," je dejal.

Ob tem pa je dodal, da bi morali imeti do elektronskih naprav tudi neko spoštovanje. "Toliko dražljajev in takšnega občutka sreče, ki ga otrok dobi z vsemi temi impulzi, v realnosti težko ustvarimo." Si pa želi, da bi starši ozavestili, da bi morali na socialnih kompetencah in iskrenem doživljanju graditi predvsem v času po šoli. "Otrok ima pravico do zadovoljnega, srečnega in vzpodbudnega življenjskega okolja, kar pa buljenje v tablico ali telefon zagotovo ni," je poudaril ter dodal, da si starši sicer na ta način pogosto zagotovijo mir, a da je to v resnici nagrada za starše, ne pa za otroka.

Želijo si sistemskih rešitev

Bučar Ručman je ob tem izpostavil, da moramo sicer tovrstno nasilje naslavljati, ga reševati in iskati tudi sistemske rešitve, da do njega sploh ne bi prihajalo, a da ob tem ne smemo ustvarjati moralne panike. "Večina otrok in šol je v redu. Na srečo smo postali zelo dobri pri naslavljanju fizičnega nasilja, zdaj pa moramo to prenesti še na ta mehurček spletnega," je dejal.

Okrogla miza o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu
Okrogla miza o medvrstniškem nasilju in sovražnem govoru na spletu FOTO: Damjan Žibert

Pomembno pa se mu zdi, da bi imele vse šole tudi sistemske rešitve pri spopadanju z nasiljem v digitalnem svetu. To pa, kot je dejal, ne pomeni le protokole, ki bi jim morale šole slediti, temveč tudi druge ukrepe na sistemski ravni. "Na primer, da imajo šole zagotovljene strokovnjake, ki jih lahko usmerjajo, jim dajejo predloge, tudi zakonske nasvete," je pojasnil. Ravnatelj Šoštar je priznal, da medvrstniško nasilje običajno rešujejo interno, znotraj šole. V tistih hujših primerih pa zadevo predajo tudi na višjo raven.

Poleg večje vpetosti staršev ter razumevanja, da otroci prevzemajo vzorce odraslih, pa si strokovnjaki želijo tudi sistemske rešitve. Slednjih se nadejajo od podpisa memoranduma med šestimi ministrstvi, ki se je zgodil v sredo. Različni resorji so se s tem zavezali, da bodo skupaj iskali rešitve za preprečevanje medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu.

Kot je namreč ob koncu pogovora poudaril Rok Gumzej, strokovni delavec in svetovalec pri programu Logout: "Splet ni več ločen prostor. Digitalni prostor je resničen, je pomemben." Rešitev pa ni v tem, da se od njega preprosto distanciramo.

Oblike spletnega nasilja: (Safe.si)

 

- Žaljiva sporočila in komentarji – žaljenje, zmerjanje ali posredovanje sovražnih vsebin, usmerjenih v točno določeno osebo.

- Izključevanje iz skupin – skupina vrstnikov izloči vrstnika iz skupine na družabnem omrežju ali v aplikaciji za sporočanje ali pa mu prepreči vstop. V skupini se o njem pogovarjajo, o čemer ga informirajo.

- Ustvarjanje sovražnih skupin – posamezniki ustvarijo skupino, v katero vabijo druge z namenom širjenja sovraštva proti posamezniku ali drugi skupini posameznikov.

- Lažni profili – storilec ustvari lažen profil žrtve in v njenem imenu objavlja vsebine, ki to osebo spravljajo v zadrego ali jo ponižujejo. Lažni profil lahko uporablja za prevare ali žaljenje drugih in s tem očrni prizadeto osebo.

- Deljenje intimnih posnetkov in izsiljevanje z intimnimi posnetki – storilec gole fotografije ali videoposnetke izmenjuje z drugimi, o izsiljevanju pa govorimo, ko storilec žrtvi grozi, da bo te posnetke objavil, če mu ne pošlje denarja ali še več takšnih posnetkov.

- Fotografiranje in snemanje ter objavljanje posnetkov brez dovoljenja – fotografiranje je poseg v zasebnost posameznika in tega brez dovoljenja po zakonu ne smemo izvajati. Enako velja za objavo posnetkov na družabnih omrežjih ali drugje na internetu. Fotografije nekoga drugega brez njegovega dovoljenja ne smemo objaviti ali deliti prek aplikacij za sporočanje.

- Predelave fotografij na žaljivi način – žaljiva predelava fotografije ali video posnetka prizadene tistega, ki je na fotografiji, lahko pa tudi avtorja.

- Žaljivi memi - ustvarjanje memov s fotografijami, podatki vrstnika z namenom žaljenja, posmehovanja, poniževanja ...

- Zloraba zaupanja – storilec na internetu javno ali v zaprti skupini razkrije zasebne informacije, ki mu jih je žrtev zaupala v prepričanju, da jih ne bo delil z drugimi.

- Obrekovanje – storilec širi neresnice (laži) o nekom po družabnih omrežjih, prek aplikacij za sporočanje itd.

- Vdiranje v profile – vdiranje (hekanje) je kaznivo. Je poseg v zasebnost posameznika in bi ga lahko primerjali z vlomom v stanovanje.

- Kraja gesel – storilec pridobi geslo žrtve brez vednosti žrtve.

- Spletno zalezovanje – zalezovanje prek spleta, ki lahko postane tudi fizično.

- Grožnje – grožnje prek sporočil ali javnih objav, v skrajnem primeru se pojavljajo tudi grožnje s smrtjo.

- Izsiljevanje – pošiljanje izsiljevalskih sporočil, v katerih storilec od žrtve nekaj zahteva.

- Trolanje – objavljanje žaljivih, sovražnih in provokativnih sporočil v spletnih skupnostih in klepetih z namenom provociranja ali pritegovanja pozornosti.

- Doxing – razkrivanje osebnih podatkov o nekom, ne da bi nam ta oseba to dovolila.

- Happy slapping - objavljanje posnetkov nasilja, kjer nekdo napade žrtev, drugi to snemajo, posnetek pa potem objavijo na spletnih straneh ter tako spravijo žrtev v zadrego.

- Pošiljanje nasilnih ali grozljivih fotografij in videoposnetkov – prizori nasilja in strašljivi prizori imajo lahko na prejemnika zelo močan negativen vpliv, ki se lahko pokaže tudi v obliki nočnih mor in strahu.

- Prepošiljanje verižnih pisem in sporočil – večina verižnih pisem in sporočil, ki se širijo, je narejena z namenom, da prejemnika prestrašijo. Čeprav gre za neresnične zapise, pa se marsikdo takšne vsebine prestraši.

- Spletni izzivi – izzivi, kjer se zahteva, da nekdo počne nekaj ponižujočega ali celo nevarnega, to pa običajno posname in posnetke deli na spletu.

- Spletni grooming – navezovanje stikov z otroki z namenom spolne zlorabe.

  • Prenosnik Lenovo
  • Garmin ura
  • Wasup sup deska
  • Mitsubishi klima
  • Hisense TV
  • Krovni