Izobraževanje: za nekatere samoumevna, za druge nedosegljiva dobrina

Jutri, 24. januarja, obeležujemo mednarodni dan izobraževanja. Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila leta 2018. Njegovo glavno sporočilo je, da morata vzgoja in izobraževanje postati enakovredna in pod enakimi pogoji dostopna vsem ljudem. Kakovostno in vključujoče izobraževanje bi moralo postati merilo za vse izobraževalne sisteme po svetu.

Po navedbah UNESC-a, ki jih je objavil lani, še vedno več kot 258 milijonov otrok in mladostnikov po svetu ne obiskuje šole. Manj kot 40 odstotkov deklet v podsaharski Afriki konča nižjo srednjo šolo, približno štiri milijone otrok in mladih, ki so begunci, pa nima možnosti obiskovati šole. 

Problem je, ker sam podatek, da otrok hodi v šolo, še ne pomeni, da se tudi česa nauči. In to kljub temu, da je v predšolsko, osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje danes vključenih več otrok in mladostnikov kot kdaj koli prej. Pomanjkanje usposobljenih učiteljev, neustrezni učni materiali, improvizirani razredi in slabe sanitarije otežujejo učenje mnogim otrokom. Nekateri pridejo v šolo preveč lačni, bolni ali izčrpani zaradi službenih ali gospodinjskih opravil, da bi pri pouku lahko sledili in osvojili znanje, pojasnjujejo na svoji spletni strani pri Unicefu.

Po njihovi oceni 617 milijonov otrok in mladostnikov po vsem svetu ne more doseči minimalne ravni znanja branja in matematike, čeprav jih dve tretjini obiskuje šolo. 11 odstotkov osnovnošolskih in 20 odstotkov otrok v prvih srednješolskih letih pa sploh ne hodi v šolo.

Otroci in mladostniki so izključeni iz izobraževanja iz več razlogov. Revščina ostaja ena najbolj trdovratnih ovir. Verjetnost, da otroci iz najrevnejših gospodinjstev ne bodo obiskovali osnovne šole, je skoraj petkrat večja kot pri otrocih iz najbogatejših gospodinjstev. Prav tako je večja verjetnost, da bodo otroci, ki so invalidi, in tisti iz etničnih manjšin, porinjeni na stran, navaja Unicef.

Razmere so najslabše v približno desetih afriških državah, med katerimi izstopajo Niger, Srednjeafriška republika, Južni Sudan in Eritreja. Po podatkih Združenih narodov je Niger s približno 25 milijoni prebivalcev ena najrevnejših držav na svetu in ima eno najnižjih stopenj pismenosti v Afriki. Zaradi majhnega proračuna za izobraževanje je v državi premalo šol, pouk poteka v improviziranih učilnicah, zgrajenih iz lesa in slame, na nekaterih podeželskih območjih pa v senci dreves.

Za dekleta v nekaterih delih sveta so možnosti izobraževanja še posebej omejene. Po podatkih Unicefa je samo 49 odstotkov držav doseglo enakost spolov v osnovnem šolstvu. "Škodljive norme glede spola imajo lahko hude posledice tudi za dečke," so prepričani pri Unicefu.

Tudi lokacija bivanja je po njihovih besedah povezana z odvračanjem otrok, da bi obiskovali šole. Otroci s podeželja imajo več kot dvakrat večjo verjetnost, da ne bodo obiskovali osnovne šole kot njihovi mestni vrstniki. Na konfliktnih območjih ne hodi v šolo kar 27 milijonov otrok. "Brez spretnosti za vseživljenjsko učenje se otroci pozneje v življenju soočajo z večjimi ovirami pri zaposlitvah in možnostih zaslužka. Večja je verjetnost, da bodo imeli zdravstvene posledice in manj verjetno bodo sodelovali pri odločitvah, ki jih zadevajo, kar ogroža njihovo sposobnost, da zgradijo boljšo prihodnost zase in za svoje skupnosti," pojasnjujejo pri Unicefu.

Izobraževanje v Sloveniji

Izobraževanje se začne v vrtcu. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo v lanskem šolskem letu v vrtec vključenih 86.193 otrok, starih od enega do pet let (82,5 odstotka vseh). V predšolsko vzgojo je bilo vključenih 67 odstotkov otrok v starosti do treh let. To je 29,6 odstotne točke več kot pred 16 leti oz. v šolskem letu 2004/05. Pri otrocih v drugem starostnem obdobju (od tri do pet let) jih je bilo v vrtce vključenih 92,3 odstotka, kar je v isti časovni primerjavi 16,8 odstotne točke več.

Omogočiti dostop do izobraževanja vsem je eden od temeljnih izobraževalnih ciljev tudi v Sloveniji. V lanskem šolskem letu je bilo v naši državi več kot 17.300 učencev s posebnimi potrebami. Velika večina med njimi (74,8 odstotka učencev) je bila vključena v redne programe osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. 14,7 odstotka učencev s posebnimi potrebami je obiskovalo prilagojene programe osnovne šole, 10,4 odstotka pa posebne programe vzgoje in izobraževanja, kažejo podatki Sursa.

V Sloveniji nižji osip iz izobraževanja kot v EU

Mladi v Sloveniji se po dokončani osnovni šoli običajno izobražujejo naprej, ugotavljajo na Sursu. Kar 96,2 odstotka otrok je po osnovni šoli nadaljevalo šolanje v lanskem šolskem letu. Med vsemi mladimi (od 18 do 24 let) je bilo v letu 2020 3,8 odstotka takih, ki so na tej stopnji zaključili izobraževanje, s čimer so dosegli največ osnovnošolsko raven izobraževanja. To je Slovenijo uvrstilo med države z najnižjim deležem osipnikov in precej pod povprečje EU, ki je znašalo 8,6 odstotka.

V poklicnih srednješolskih programih prevladujejo fantje, v splošnih dekleta

Med dijaki nižjega poklicnega izobraževanja je bilo 27,5 odstotka žensk, v srednjem poklicnem izobraževanju jih je bilo 30,2 odstotka, v srednjem tehniškem in drugem strokovnem pa 45,8 odstotka; ravno obrnjeno je bilo v programih srednjega splošnega izobraževanja, kjer je bilo vključenih več žensk (61,5 odstotka) kot moških.

V 2020 je bilo za izobraževalne ustanove formalnega izobraževanja porabljenih 2,7 milijarde evrov, kar predstavlja 5,7 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP). Najbolj (za 7,6 odstotka) so se povečali javni izdatki za te ustanove, predvsem zaradi interventnih ukrepov, sprejetih kot odziv na epidemijo covida-19, ocenjujejo na Surs.

Prebivalci Slovenije vse bolj izobraženi

Mladi prebivalci Slovenije se v zadnjih 20 letih v veliki meri odločajo za študij. V študijskem letu 2020/21 je študirala skoraj polovica 19–24-letnikov, kar se odraža tudi v stopnji dosežene izobrazbe prebivalstva. Ta se je v tem času precej zvišala. V letu 2020 je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 46,9 odstotka prebivalcev, starih od 30 do 34 let. Precej višji je bil ta delež med ženskami (59,1 odstotka) kot med moškimi (36,8 odstotka).

Vključenost v vseživljenjsko izobraževanje se niža

Pomena izobraževanja se ne meri le s spričevalom, temveč tudi z vključenostjo odraslih v izobraževanje. Pred desetimi leti je delež odraslih (25–64 let), ki so bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje, znašal 16 odstotkov. V zadnjih letih se je ta delež precej znižal. V 2020 je bilo v formalno ali neformalno izobraževanje vključenih 8,4 odstotka odraslih prebivalcev Slovenije; na zmanjšanje deleža vključenih v formalno ali neformalno izobraževanje je verjetno vplivala tudi pandemija covida-19, ocenjujejo na Surs.