Slovenski pravni sistem je na področju denarnih odškodnin za nepremoženjsko škodo podoben avstrijskemu. Sodna praksa pri nas pa je, da se v primerih smrti svojcem - družinskim članom prisodi od 2 do 3 milijonov tolarjev odškodnine.
V Sloveniji se doslej še ni zgodil podoben primer, bilo pa je nekaj nesreč, v katerih so oškodovanci, v primerih njihove smrti pa svojci, iztožili odškodnine. Vsi svojci ponesrečencev, ki so lani umrli v jeseniškem Acroniju so že dobili odškodnino. Vsak družinski član pokojnega je dobil izplačana dva milijona tolarjev.
Mnogo višje pa so odškodnine izplačane živim osebam, ki imajo zaradi nesreč hude posledice. To pa zato, ker osebi, ki je umrla ne morejo ničesar več olajšati in izplačajo svojcem odškodnino zaradi duševnih bolečin.
Čeprav so se odškodnine pri nas v zadnjih letih zvišale, mnogi menijo, da so še vedno prenizke.
Po besedah višje sodnice svetnice Gordane Ristin odškodnine pri nas niso višje, ker sodišča sodijo v mejah odškodninskega zahtevka, odškodnine pa so tolikšne kolikor je to našemu pravnemu redu in pravni kulturi blizu.
Vprašanje pa je, če so tako blizu tudi oškodovancem. Iz pregleda sodne prakse v letih 1991-2000 izhaja, da je denimo v prometni nesreči hudo poškodovan 9 in pol let star deček za ohromelost vseh štirih okončin, duševno prizadetost, nezmožnost osnovnih življenjskih funkcij in skaženost leta 1997 dobil 275 povprečnih plač oz. 25 milijonov tolarjev odškodnine. Skoraj dvakrat toliko pa je, preračunano v današnji čas, leta 1993 prejela 33-letna ženska zaradi tetraplegije in nezmožnosti opravljanja vseh življenjskih funkcij.
"V Evropi so te odškodnine zelo nizke v primerjavi z ameriškimi, slovenske pa v primerjavi z evropskimi pa niso, ampak so relativno visoke in primerljive z evropskimi" je povedal odvetnik Miro Senica.
Po besedah sodnice Ristinove pa namen odškodnin v ameriškem pravnem sistemu ni tolažba in satifakcija, ampak je prisotna ocena o tem, koliko so prizadejane duševne bolečine vredne.
Verjetno bi bilo potrebno vprašati oškodovance kateri sistem bi jim bil ljubši: slovenska tolažba za duševne bolečine, ki lahko znaša nekaj deset milijonov tolarjev, ali ameriška ocena poškodb, ki lahko prinese nekaj milijonov dolarjev. Slednja v Sloveniji ne bi naletela na plodna tla, saj po besedah odvetnika Senice sodišča enormne zahtevke avtomatično zavrnejo. Vendarle pa imamo v Sloveniji prve primere visokih odškodninskih zahtevkov, saj je oškodovanec, kateremu je bila pod avto podstavljena bomba, ki je eksplodirala medtem, ko je bil on v avtu, Rajko Hrvatič, zahteva milijon nemških mark odškodnine, kar pa bo verjetno za slovenske pravne in ekonomske razmere prevelik zalogaj.