Delodajalci nad božičnico ne bodo šli z vetom, nekatere člene bodo sicer spodbijali

Kot je danes povedal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in državni svetnik Mitja Gorenšček, so se danes na zasedanju interesne skupine delodajalcev v državnem svetu strinjali, da z vetom na zakon ne bi kaj veliko pridobili. Z uveljavitvijo zakona je treba v vsakem primeru počakati, da mine sedemdnevni rok. "Tudi če bi bil veto sprejet, bi mogoče profitirali en dan. Tako da to ne bi bilo racionalno," je utemeljil odločitev državnih svetnikov iz vrst delodajalcev.

So se pa delodajalske organizacije odločile, da gredo naprej z ustavno presojo posameznih členov zakona. Katerih, še ni povsem jasno. Zagotovo se bodo opirali na ustavno načelo o svobodni gospodarski pobudi, oporekali bodo tudi t. i. omnibus pristopu, to je specifični zakonodajni tehniki noveliranja različnih zakonov v okviru enega zakona, ki odstopa od običajnega načina ločenega spreminjanja oziroma noveliranja vsakega zakona posebej, ter samemu postopku sprejemanja zakona, je nanizal Gorenšček.

Po njegovih besedah se bodo opirali tudi na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, ki je imela v zvezi z zakonom med obravnavo v parlamentu številne pomisleke.

Delodajalci so se povezali z ustavnimi pravniki, ki so jim naročili temeljito preučitev zakona in pripravo pravnega mnenja do konca prihodnjega tedna. To mnenje bodo nato predložili državnemu svetu, ki bo po razpravi in odločanju na njihovo pobudo zahteval ustavno presojo posameznih členov in tudi njihovo začasno zadržanje do končne odločitve. Tovrstno zahtevo je sicer mogoče vložiti šele po objavi zakona v uradnem listu.

Je pa ustavni pravnik Igor Kaučič v četrtek za TV Slovenija dejal, da je zadržanje zelo malo verjetno. "Treba je upoštevati, da so roki tesni in glede na dosedanjo prakso ne poznam primera, da bi ustavno sodišče tako hitro reagiralo, da bi zakon zadržalo. Bolj je vprašanje, ali bi ga zadržalo pozneje. Namreč zadržanje zakona je izjemno, izjemno restriktivno dejanje ustavnega sodišča, saj mora predlagatelj dokazati, da bi zaradi zakona prišlo do hujših nepopravljivih škodnih posledic. V dosedanji praksi je bilo, kot rečeno, teh primerov manj. In če smem špekulirati glede na vsebino zakona, ki ga obravnavamo, mislim, da ustavno sodišče po tem ukrepu ne bi poseglo," je ocenil.

"Upanje umre zanje," se je na Kaučičevo mnenje danes odzval Gorenšček. "Nikjer ni rečeno, da to ni možno, je pa mogoče manj verjetno, da bi dosegli zadržanje," je pristavil.

Spomnil je, da je leta 2021 na zahtevo sindikatov prišlo do začasnega zadržanja izvajanja členov zakona o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih, ki so se nanašali na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev. "Oni so uspeli z zadržanjem in potem tudi s tem, da je bil zakon umaknjen, tako da teoretična možnost obstaja. Mi bomo poskusili izkoristiti maksimalno, kar se da. Kakšna bo odločitev ustavnega sodišča, pa bo pokazal čas," je navedel.

Socialni dialog medtem ostaja okrnjen. Socialni partnerji bodo rešitve za zaostrene odnose iskali na izrednih sejah kolegija Ekonomsko-socialnega sveta (ESS). Prva je sklicana za torek, je še povedal Gorenšček, tudi trenutni predsedujoči ESS.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v OZS, je bilo lani po dostopnih podatkih podjetij z negativnim poslovnim rezultatom okoli 21.000.

"Božičnica je v obliki predvolilnega bombončka predsednika vlade prišla tako rekoč čez noč in presenetila številne obrtnike ter podjetnike, ki tega stroška niso predvideli, mnogi med njimi pa božičnice zaradi slabih poslovnih rezultatov v tem letu sploh ne morejo izplačati," je opozoril predsednik OZS Blaž Cvar.

Številni obrtniki in podjetniki po navedbah OZS nelikvidnosti ne morejo dokazati na način, ki ga zahteva zakon. Izplačilo zimskega dodatka jih bo tako potisnilo v težave, so navedli.

"Vlada naj torej, če že vztraja na obvezni božičnici, tem podjetjem zagotovi mehanizem, ki jim bo omogočil izplačilo božičnice," je pozval Cvar.

Med predlogi, ki jih je OZS naslovila na ministrstvi za finance in gospodarstvo, je vzpostavitev hitrega brezobrestnega mikroposojila s trimesečnim moratorijem in dobo vračanja v dolžini šest mesecev. Namenski mehanizem bi se lahko po njihovi oceni zagotovilo prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), SID banke, javne agencije Spirit oziroma posebnega likvidnostnega programa.

"Tako kot je država priskočila na pomoč javnim zavodom in javnim ustanovam, ki zaradi slabih poslovnih rezultatov decembra ne bi mogli izplačati nenačrtovanega zimskega regresa, tako tudi gospodarstvo pričakuje pomoč v obliki mehanizmov, ki bodo neplanirano obveznost pomagali realizirati," so zapisali.

Finančno ministrstvo so pozvali tudi k dopolnitvam zakona na način, da si bodo lahko samostojni podjetniki za znesek zimskega regresa znižali davčno osnovo dohodka iz dejavnosti. "Nedopustno je, da zavezanci, ki dosegajo dohodek iz dejavnosti, niso upravičeni do zimskega regresa oziroma jim ta ne znižuje davčne osnove dohodka iz dejavnosti," so prepričani v OZS.

Delodajalske organizacije naj bi sicer danes sprejele odločitev, ali nad zakon o obvezni božičnici z vetom prek državnega sveta ali z ustavno presojo prek ustavnega sodišča, ki bi jo sicer lahko vložile šele po njegovi objavi v uradnem listu. "O sami ustavnosti zakona naj presojajo ustavni pravniki in ustavno sodišče," se je danes zavzel predsednik OZS Cvar.

Poslanci so v torek podprli zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, ki prinaša obvezno božičnico v višini polovice minimalne plače, ki bo neobdavčena in neoprispevčena, ob še neuveljavljeni pokojninski reformi zagotavlja letošnje izplačilo zimskega dodatka upokojencem, prenavlja pa tudi sistem t. i. normirancev, in sicer z zvišanjem praga za vstop in prihodkovnega pogoja za obvezen izstop iz sistema.

Božičnica naj bi bila letos v višini 639 evrov izplačana do 18. decembra ali v skrajnem primeru do konca marca prihodnje leto, dodatek za upokojence pa v višini 150 evrov do 19. decembra.