Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki se bo predvidoma prihodnji teden zagovarjal pred poslanci v Državnem zboru, je danes predstavil nove informativne cene dolgotrajne oskrbe v institucijah. Kot je sporočil, bodo te v prihodnje nižje, domska oskrba pa ugodnejša.
"Vzpostavitev dolgotrajne oskrbe v instituciji predstavlja nov mejnik, ki bo starejšim zagotovil dostopnejšo, preglednejšo in pravičnejšo oskrbo. Dolgotrajna oskrba ni privilegij, je pravica," je poudaril Maljevac. "Prvič v zgodovini imamo pregledne cene, jasna pravila in sistem, ki ščiti ljudi – ne profitov," je dodal.
Nižje položnice v domovih starejših
Ker bo domska oskrba vključena v sistem dolgotrajne oskrbe, se bo to uporabnikom poznalo tudi na nižjih mesečnih stroških, pravijo na ministrstvu. Položnice za dolgotrajno oskrbo v instituciji v skladu z zakonom o dolgotrajni oskrbi bodo nižje, saj bodo stanovalci po novem plačevali le nastanitev in prehrano, stroški za oskrbo pa bodo poravnani iz javne blagajne dolgotrajne oskrbe, je na današnji novinarski konferenci pojasnil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac.
"To si lahko privoščimo, ker smo začeli s plačevanjem posebnega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Prispevek omogoča, da bodo domovi za starejše dostopni za vse, ne le za tiste z višjimi prihodki," je dejal Maljevac.

Za izračun stroškov pripravili spletni kalkulator
Da bi uporabnikom olajšali razumevanje stroškov, je ministrstvo pripravilo tudi spletni kalkulator za informativni izračun cen dolgotrajne oskrbe. Spletno orodje omogoča vpogled v cene glede na vrsto sobe – od večposteljnih do enoposteljnih, z balkonom ali lastno kopalnico.
"Gre za preprost in pregleden pripomoček, ki omogoča vpogled v realne stroške bivanja. Drastičnih odstopanj od informativnih izračunov ne pričakujemo," je pojasnil minister.
Kalkulator za informativni izračun lahko najdete na spletnih straneh ministrstva za socialno prihodnost. Navodila za uporabo kalkulatorja so predstavljena v spodnjem videu:
Vse zdajšnje stanovalce domov je minister pozval, da podpišejo omenjeno soglasje, ki je prvi korak za prevedbo v novi sistem. V domovih sicer soglasja že zbirajo. Kdor soglasja ne bo podpisal, bo ostal v zdajšnjem sistemu, vendar bo oskrbnina zanj višja, je posvaril. Tisti, ki soglasja ne bo podpisal, kasneje ne bo mogel biti avtomatično preveden, ampak bo moral skozi standardni postopek preko vstopne točke za dolgotrajno oskrbo. Rešitev za tiste, ki soglasja ne morejo podpisati sami, pa bodo predstavili v prihodnjih dneh, je napovedal Maljevac.
Primeri izračunov
Na tiskovni konferenci sta sodelovala tudi Alen Gril in Nastja Belcer Premrl, direktorja domov starejših iz Radovljice in Postojne, ki sta predstavila konkretne primere izračunov cen po starem in novem sistemu ter koristi za uporabnike. Na štirih primerih uporabnic in uporabnikov sta pojasnila, kakšno finančno korist za uporabnike pomeni vstop v sistem dolgotrajne oskrbe.
V Domu dr. Janka Benedika Radovljica po novem sistemu cena za standardno namestitev za tiste, ki potrebujejo najmanj oskrbe, znaša 760 evrov. S 1. decembrom bi se za tiste, ki bi ostali v obstoječem sistemu, zvišala na 912 evrov, za tiste po zakonu o dolgotrajni oskrbi pa bi se znižala na 713 evrov, je povedal direktor doma Gril.
Stanovalec v nadstandardni namestitvi in z oskrbo 4 pa mora danes v tem domu plačati 1446 evrov, medtem ko bi od 1. decembra v obstoječem sistemu plačal 1750 evrov, v sistemu dolgotrajne oskrbe pa le 820 evrov.
Podobno so pokazali tudi izračuni v Domu upokojencev Postojna. Tam oseba, ki potrebuje najmanj oskrbe, za standardno namestitev zdaj plača 776 evrov. Od 1. decembra bi v obstoječem sistemu plačala 910 evrov, v sistemu dolgotrajne oskrbe pa 700 evrov, je dejala direktorica doma Nastja Belcer Premrl.
Stanovalec v nadstandardni namestitvi in z oskrbo 4 mora danes v tem domu medtem plačati 1197 evrov. Od 1. decembra bi v obstoječem sistemu plačal 1596 evrov, po zakonu o dolgotrajni oskrbi pa 806 evrov.
Uvedba kapice, ki dodatno ščiti najranjljivejše
Informacije z izračuni lahko uporabniki dobijo tudi na vladnem klicnem centru 114. Med najpogostejšimi vprašanji, ki jih dobi vladni klicni center, je prav višina oskrbnine. Kot je dejal vodja klicnega centra Matjaž Florjanc Lukan, klicatelji lahko zdaj dobijo tudi informativni izračun o primerjavi med zdajšnjo in novo ceno preko kalkulatorja. Pri sebi pa naj imajo zadnji račun za oskrbnino, je predlagal.
Ministrstvo je pojasnilo tudi, da so za še večjo zaščito uporabnikov uvedli t. i. kapica, ki zagotavlja, da nobena cena za standardno nastanitev ne presega zajamčene pokojnine 781,94 evrov. S tem država preprečuje, da bi starejši del svojega dohodka prepuščali oskrbninam in izgubili finančno varnost.
Z današnjo objavo se končuje tudi dolgo obdobje nepreglednih razlik med domovi starejših. Po novi metodologiji, ki je od danes objavljena v Uradnem listu, so vsi 104 zavodi v javni mreži dolgotrajne oskrbe ministrstvu posredovali informativne izračune cen za standardno nastanitev in prehrano.
Vlada je prispevek za dolgotrajno oskrbo začela pobirati od 1. julija 2025. Prispevek se steka na poseben, ločen račun Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Sredstva so strogo namensko varovana in se lahko uporabijo izključno za izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe, poudarjajo na ministrstvu. Na dan 8. oktobra 2025 je bilo na računu že 110.007.690 evrov. Podatki o zbranih sredstvih so javno dostopni in se redno objavljajo na spletni strani ZZZS.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.