Izredna seja o Hotizi?

Poslanska skupina LDS je vložila zahtevo za sklic nujne seje parlamentarnega odbora za zunanjo politiko, na kateri bi obravnavali nedavne zaplete na Hotizi in po njih sprejeto skupno izjavo premierov Slovenije in Hrvaške glede gradnje nasipov na Muri. Kot je na novinarski konferenci pojasnila poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler, sklic nujne seje zahtevajo zaradi neupoštevanja vloge DZ pri sprejemu izjave, kot tudi zaradi izjav hrvaške zunanje ministrice. Ker vlada omenjene skupne izjave ni poslala na matično delovno telo, OZP, je kršila 69. člen zakona o zunanjih zadevah, je dejala poslanka.

Sobotno srečanje premierov Janeza Janše in Iva Sanaderja pri Hotizi in potrditev izjave v poslanski skupini LDS sicer pozdravljajo, vendar pa "dvomijo v verodostojnost hrvaške strani, ki je že mnogokrat marsikaj podpisala, na koncu pa vedno naredila po svoje, enostransko in v svojo korist," so zapisali v zahtevi. Za zahtevo za sklic seje so se odločili tudi zaradi izjav hrvaške zunanje ministrice Kolinde Grabar-Kitarović, ki je dva dni po podpisu skupne izjave trdila, da so nasipi na nesporno hrvaškem ozemlju, pa tudi maloobmejni prehod pri Hotizi, kar naj bi Slovenija po njenih trditvah potrdila lani z diplomatsko noto.

Jerovšek še brez odločitve glede zahteve po nujni seji

Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko (OZP) Jožef Jerovšek je potrdil, da je prejel zahtevo LDS za sklic nujne seje OZP, na kateri bi obravnavali nedavne zaplete na Hotizi in po njih sprejeto skupno izjavo premierov Slovenije in Hrvaške glede gradnje nasipov na Muri. Končne odločitve o tem, kdaj bo seja in "na kakšen način se bo ta tema odigrala" pa Jerovšek še ni sprejel. Jerovšek poudarja, da bodo to vprašanje najverjetneje obravnavali "v sredo ali po končani redni seji ali v sklopu redne seje".

Jerovšek je poudaril, da LDS v tem primeru zunanjo politiko in vitalne interese Slovenije zlorablja za nabiranje notranjepolitičnih točk. Obenem je zavrnil očitke, da se je vlada v primeru Hotize odzvala prepozno in neodločno. Glede očitkov o neverodostojnosti hrvaške politike pa je Jerovšek dejal, da je na to začela opozarjati prav vlada Janeza Janše. "Ta praksa, da hrvaška stran ni spoštovala tistega, kar se je dogovorila z eledesovsko vlado, je nastala prav v času vladavine LDS," je še dodal.

Darja Lavtižar Bebler je ob tem še poudarila, da ne odobravajo "nonšalance, s katero ob takih dogodkih postreže minister Rupel". Pri tem je še posebej izpostavila njegovo torkovo izjavo, da bi bil zelo zadovoljen, "ko bi veljale katastrske meje kot državne meje, saj bi bili v tem primeru zaselki Mlini, Bužini in Škodelin na slovenski strani", saj je tem po njeni oceni "implicitno dal vedeti, da bi Slovenija pri Hotizi pristala na katastrske meje".

Biščević: Katastrske meje niso tudi državne meje

Ozemlje na levem bregu Mure, na katerem je prejšnji teden prišlo do incidenta, ki bi se lahko na lokalni ravni izmuznil nadzoru, je nesporno hrvaško, je medtem dejal državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu Hido Biščević. Kot je dodal, omenjeno katastrsko območje potrjuje meddržavni sporazum o mejah katastrskih občin z 11. januarja 1996, vendar pa po njegovih besedah katastrske meje niso tudi državne, ker se državi o tem še nista dogovorili. "Gre za nesporno hrvaško ozemlje, vendar ne tudi za meddržavno mejo, ker se državi nista uspeli dogovoriti o mejah katastrskih občin kot meddržavnih mejah, niti na kakšen drug način, ki bi se odražal tudi na ostalih delih meje," je dejal Biščević.

Povedal je tudi, da Hrvaška čaka na potezo Slovenije glede izvedbe dogovora o skupni izgradnji nasipa na Muri, ki naj bi ga v celoti zgradil slovensko-hrvaški konzorcij. Izrazil je pričakovanje, da bo nasip zgrajen v skladu s sporazumom o maloobmejnem prometu in sodelovanju (SOPS) v delu, ki se nanaša na vodno gospodarstvo, ter na načelih vzajemnosti in enakopravnosti. Kot pomembno pa je izpostavil, da sta se premiera Slovenije in Hrvaške v soboto dogovorila o izgradnji nasipa.