Izrek sodbe Sodišča EU zaradi arhivov ECB sredi decembra

Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, slovenskim organom očita, da so s hišno preiskavo in zasegom v prostorih Banke Slovenije brez dovoljenja Evropske centralne banke (ECB) kršili nedotakljivost arhivov ECB, ki jo zagotavlja protokol o privilegijih in imunitetah EU. Slovenski organi pa menijo, da je ta očitek nedopusten poseg v povsem nacionalni predkazenski postopek.

Evropska komisija v tožbi ugotavlja tudi kršenje dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru preiskave v Banki Slovenije julija 2016, ker da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom štiri pogodbe o EU. Slovenska stran zavrača tudi ta očitek.

Pravni postopek proti Sloveniji odpira pomembno vprašanje glede interakcije med nacionalnimi oblastmi in institucijami unije. Protokol o privilegijih in imunitetah je redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako članicam in institucijam zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati, so pred časom izpostavili v komisiji.

Slovenska stran je sicer jeseni s komisijo začela pogovore, pod katerimi pogoji bi se bila ta pripravljena odpovedati tožbi. Ali sta strani dosegli premik glede vprašanja odstopa od tožbe, ni znano. Je pa umik tožbe mogoč vse do izdaje sodbe.

Medtem je Sodišče EU 3. septembra objavilo mnenje generalne pravobranilke Juliane Kokott o tem primeru, ki sicer za sodišče ni zavezujoče. Njeno mnenje je za Slovenijo neugodno, saj je država po njenem mnenju kršila evropsko pravo glede nedotakljivosti arhivov ECB pri preiskavah na Banki Slovenije.

Pravobranilka je podprla oba očitka komisije, ki se prekrivata. Ugotovila je, da Slovenija s tem, ko so slovenski organi kazenskega pregona zasegli komunikacijo in elektronsko dokumentacijo v prostorih Banke Slovenije, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča, ni izpolnila obveznosti iz protokola o privilegijih in imunitetah EU.

Izpostavila je tudi, da Slovenija s tem, ko po zasegu ECB ni niti omogočila opredelitve dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, niti utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti vrnila preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB, ni izpolnila obveznosti iz protokola.