Slovenija bo tako lahko drugi evropski državi izročila Slovenca, ki je tam zakrivil hujše kaznivo dejanje. Vendar pa je nejasnosti, kako bo nalog deloval v praksi, še precej.
Tako so mnogi že napovedovali, da lahko z vstopom v EU prvi tovrstni nalog pričakujemo iz Italije, za domnevnega tihotapca ljudi Josipa Lončariča, ki je bil tam že pravnomočno obsojen. Vendar nalog velja le za dejanja, ki so bila storjena po 7. avgustu 2002, zato v Lončaričevem primeru ne pride v poštev.
Strokovnjaki se kljub temu strinjajo, da gre za pomembno novost na kazenskem področju. "Ta odstop je dejansko revolucija v odnosih med državami. Večina držav svojih državljanov ni izročala in leta 2002 je bil dosežen ogromen preboj, ki je nastal tudi zaradi 11. septembra," Marko Starman, ministrstvo za pravosodje.
Tudi pri nas smo imeli pred letom 2003 v ustavi zapisano, da svojih državljanov ne izročamo. "Sedaj pa bo tudi Slovenija, če bo katera država zahtevala izročitev slovenskega državljana in če so izpolnjeni vsi, dokaj strogi kriteriji, mu bodo lahko sodili v tisti državi, na prestajanje kazni pa bo v vsakem primeru prišel v domovino," pojasnjuje Starman.
Zagotovo bo postopek izročitve tuji državi odvisen od vsakega posameznega primera, načeloma pa naj bi evropski nalog postopke izročanja precej poenostavil. Po besedah Hinka Jernulla iz vrhovnega državnega tožilstva je namen novosti predvsem ta, da različne pravne ureditve v posameznih državah ne bi ovirale hitrosti in s tem učinkovitosti postopkov.
Po podatkih pravosodnega ministrstva od vstopa v EU še nismo dobili nobene zahteve za izročitev, menda pa naj bi prav sosedje Italijani pred roko pravice videli kar nekaj slovenskih državljanov.
