Dvig zdravniških plač na noge spravil ostale sindikate

Po osnovnem vladnem predlogu, ki ga je pridobil Večer, je vlada vsem zdravnikom ponudila dvig izhodiščnih plač za šest plačnih razredov oziroma za 24 odstotkov. Izjema so le zdravniki pripravniki, ki so jim ponudili za 28 odstotkov višje plače. 

Z dogovorom mora sicer soglašati tudi vlada. Po neuradnih informacijah Večera naj bi medtem Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides vztrajal, da se v dogovor zapiše tudi izstop zdravnikov iz enotnega plačnega sistema. Drugi sindikati, ki so bili prav tako prisotni na pogajanjih, naj bi sicer temu nasprotovali. 

Temelj za dvig zdravniških plač je deseti interventni zakon, ki je najvišji plačni razred zgolj za zdravnike in zobozdravnike s 57. dvignil na 63. plačni razred.

Iz Fidesa so sporočili, da do uradnega zaključka pogajanj in parafiranja vsebin zadeve ne bodo komentirali. Pričakujejo sicer, da bodo usklajene vsebine v kratkem realizirane, in sicer kot "priznanje slovenskim zdravnicam in zdravnikom za opravljeno požrtvovalno delo v dveh letih spopadanja z epidemijo ter kot pozitiven signal za izzive, ki nosilce zdravstvene dejavnosti v javnem zdravstvenem sistemu čakajo po zaključku epidemije."

Z dogovorom naj bi sicer uvedli tudi nekatera nova delovna mesta za zdravnike in zobozdravnike. Prav tako naj bi predvideli oblikovanje delovne skupine, ki bi pripravila zakonski predlog, ki bi urejal plače zdravnikov in zobozdravnikov. Ti so namreč sedaj vključeni v enotni plačni sistem javnega sektorja.

V Fidesu so danes znova zapisali še, da zahteve po izstopu zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega sistema plač v javnem sektorju, opravnomočene s sklepi zadnjih nekaj letnih konferenc sindikata in podprte tudi s strani ostalih zdravniških organizacij, "ostajajo pomemben strateški cilj ohranjanja dostopnega in učinkovitega zdravstvenega sistema". Tega bodo, "kot odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, skupaj z ostalimi potrebnimi reformnimi procesi v našem zdravstvu, še naprej zasledovali", so še dodali.

Pozneje so še pojasnili, da je bil pri pogajanjih o realizaciji PKP10 poudarek na popravku plač zlasti mlajšim zdravnikom, "ki bodo simbolno deležni višjega dviga plač kot starejši kolegi".

Podali so tudi pojasnilo glede novega delovnega mesta starejši zdravnik specialist, ki bi bil uvrščen v 63. plačni razred. Novo delovno mesto starejši specialist je po navedbah Fidesa glede na plačno kompresijo v 57. plačnem razredu, ki jo določba v PKP10 začasno odpravlja, "bolj kot ne simbolnega pomena, saj bi morali biti zdravniki, ki so trenutno v 57. plačnem razredu iz naslova rednih napredovanj, ki so skupni vsem javnim uslužbencem, že sedaj v 63. plačnem razredu".

"Novo delovno mesto starejši zdravnik pomeni v sklopu PKP10 v prvi vrsti pomembno simbolno priznanje izkušenim zdravnikom, na katerih sloni javni zdravstveni sistem," so še dodali.

Iz opozicije pa medtem že prihajajo prvi odzivi. Predsednik LMŠ Marjan Šarec je na družbenem omrežju Twitter zapisal, da bi izstop ene plačne skupine iz enotnega plačnega sistema sprožil plaz zahtev. "Vsak poklic ima svoje specifike, ki so neprimerljive z drugimi in ki jih obstoječi sistem ne naslavlja. Ampak brez jasne alternative sedanjemu sistemu (sistemske rešitve) bo kaos," je dodal. 

Ministrstvo za zdravje: Vsebinsko pogajanj ne komentiramo, dokler ni podpisan dogovor

Na zdravstvenem ministrstvu pravijo, da pogajanja s sindikati, ki predstavljajo zdravnike, aktivno potekajo. Vsebinsko pogajanj ne želijo komentirati, dokler ni podpisan dokončni dogovor. 

"Zagovarjamo stališče, da so za tvoren in konstruktiven pogajalski proces ključnega pomena interni pogovori, brez pritiskov javnosti. Ne glede na to, pa zaradi različnih informacij, ki danes krožijo, pojasnjujemo, da sta se vladna in sindikalna pogajalska stran tekom pogajanj dogovarjali o plačah zdravnikov in zobozdravnikov v okviru obstoječega sistema," so zapisali. 

Pogovarjali so se sicer tudi o oblikovanju delovne skupine, ki bo pripravila nov predlog zakona, ki bo urejal plače zdravnikov in zobozdravnikov.

Ministrstva za javno upravo: Morebitni izstop se lahko zagotovi samo s spremembo zakona

Vlada dogovora med sindikati s področja zdravstva in vlado glede plač zdravnikov še ni obravnavala. Vsekakor pa je minister za javno upravo Boštjan Koritnik kolege v vladi že na seji vlade pri obravnavi izhodišč za pogajanja, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje, opozoril na posledično nezadovoljstvo preostalih sindikatov in demonstracijski učinek pri drugih poklicnih skupinah, so spomnili na ministrstvu za javno upravo. 

"Zahtevo sindikatov javnega sektorja glede začetka pogajanj o usklajevanju vrednosti plač poznamo in prav na podlagi zahteve sindikatov javnega sektorja smo na ministrstvu za javno upravo že pripravili Izhodišča za pogajanja, ki jih bo Vlada predvidoma obravnavala na seji ta četrtek," so zapisali v sporočilo za javnost in dodali, da se strinjajo, da se je treba pogajati o usklajevanju plač tudi v javnem sektorju, a opomnili, da se plače v javnem sektorju ne usklajujejo že od leta 2011. "Kar pa seveda ne more biti samo odgovornost aktualnega ministra za javno upravo."

Prav tako so grožnje s stavko po mnenju ministrstva v tem trenutku preuranjene, saj so prepričani, da izzive lahko rešijo za pogajalsko mizo. "Glede izstopa posamezne poklicne skupine iz enotnega plačnega sistema sta ministrstvo in minister Koritnik svoje stališče že večkrat pojasnila, ponovno pa poudarjamo, da se morebitni izstop lahko zagotovi samo s spremembo Zakona o sistemu plač v javnem sektorju," so še zapisali. 

"Kar nekaj očitkov, predvsem s strani posameznih sindikatov, je nekoliko nenavadnih, saj jih nekaj med njimi sodeluje na ločenih pogajanjih za zdravstvo, tam se zavzemajo za dvig plač za eno poklicno skupino, potem pa na centralni ravni prav to problematizirajo," so še pripomnili na ministrstvu.

Sindikati na nogah: 'Lov je zdaj odprt'

Svoja pričakovanja in zahteve glede zvišanja plač v javnem sektorju so predstavili tudi predstavniki pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je bil do odnosa vlade do sindikatov zelo oster. 

Po njegovih besedah je vlada z enostransko potezo združila razmerja med plačnimi skupinami in pod vprašaj postavila celoten obstoječ plačni sistem. "Moj sklep je povsem preprost. Ker jim je očitno povsem vseeno za posledice, ki bodo iz te enostranske poteze sledile. Povsem enoznačno je mogoče ugotoviti, da je vlada legitimirala vse sindikate, da za svoje članstvo zahtevajo enako," je dejal Štrukelj. 

Lov je zdaj odprt, odprla pa ga je vlada z neracionalnimi in nerazumskimi potezami, je bil oster Štrukelj. 

Povedal je, da ostali sindikati ne nasprotujejo dvigu plač zdravnicam in zdravnikom, ampak temu, da "nekaj velja zgolj za njih, čeprav so tudi drugi upravičeni do tega". Po besedah Štruklja zdravnike spoštujejo, a ne pristajajo na to, da postanejo izjema, vsi ostali pa so v podrejenem položaju. Medtem ko se vlada pogaja z zdravniki, pa zahteva ostalih sindikatov ni prišla niti do seje vlade, je bil oster Štrukelj. "Vlada je šla v interventni zakon za zdravnike z rušenjem samega sistema. To je dvojnost, ki frustrira. S tem, ko nismo prišli niti do seje vlade, nam je bilo sporočeno, da smo nižje oblike življenja za razliko od zdravnikov," je še dodal. 

Sindikalni pogajalski skupini sklicali pogajanja

Ker se vladna stran na poziv sindikatov o sklicu pogajanj ni odzvala, sta jih zdaj sklicali pogajalski skupini. Vladno pogajalsko skupino so povabili nanje za prihodnjo sredo, prav tako nanje vabijo premierja Janeza Janšo.

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin Jakob Počivavšek, bodo na pogajanjih vladni strani predstavili svoja pričakovanja in zahteve. Med njimi je tudi, da se dvigne uvrstitev vseh delovnih mest v javnem sektorju za šest plačnih razredov, kolikor je bil po Počivavškovih besedah najnižji dvig delovnih mest zdravnikov in zobozdravnikov, dosežen v ponedeljkovem dogovoru. Prav tako bo njihova zahteva, da se omejitev najvišjega plačnega razreda, ki ga je mogoče doseči z napredovanji, odpravi za vse javne uslužbence.

Zahtevajo tudi, da se določi avtomatično usklajevanje vrednosti plačnih razredov, in sicer najmanj z inflacijo, od letošnjega leta dalje. Prav tako pričakujejo dvig vrednosti plačnih razredov na način, da se odpravi uravnilovka v spodnjem delu plačne lestvice, da se torej, kot je pojasnil, vrednost najnižjega plačnega razreda dvigne na raven minimalne plače in se nato dogovorijo ustrezna razmerja tudi do višjih plačnih razredov.

"Pričakujemo, da se bo vlada na pogajanja odzvala vsaj tako ažurno in konstruktivno, kot je to počela v pogajanjih, ki so se včeraj zaključila, in da bo sprejela tudi ustrezna izhodišča za ta pogajanja, ki bodo na eni strani zagotavljala enakopravno obravnavo javnih uslužbencev in na drugi strani omogočala pogajanje o vseh omenjenih zahtevah," je dejal Počivavšek.

V sindikatih pričakujejo, da se bodo pogajanja začela nemudoma, "v nasprotnem primeru se po sindikatih med članstvom že opravljajo pogovori o zaostrovanju sindikalnih aktivnosti," je še navedel Počivavšek.

Takojšnja pogajanja pričakujejo tudi v sindikatih državne uprave

Že pred ponedeljkovim dogovorom z zdravniki so vlado k pogajanjem v skupnem pismu v petek pozvali tudi Sindikat carinikov Slovenije, Sindikat ministrstva za obrambo in Sindikat državnih organov Slovenije. Predsednik slednjega Frančišek Verk je opozoril tudi na preobremenjenost inšpekcijskih služb.

Omenjeni sindikati so v skupnem pismu vladi, premierju Janši in ministru za javno upravo Koritniku izpostavili, da je vlada dala absolutno prednost policistom in zdravstvu, istočasno pa povsem zanemarila nič manj pomembne pooblaščene in uniformirane uradne osebe represivnega dela državnega aparata in drugo uradništvo, ki pooblastila države izvršuje neposredno v razmerju do pravnih in fizičnih oseb oz. odloča o njihovih pravica in dolžnostih.

Med njimi so navedli zaposlene v Finančni upravi RS, Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ministrstvu za obrambo in Slovenski vojski, pa tudi na Sovi in inšpektorje vseh državnih inšpektoratov ter vse druge uradnike, ki so pri svojem delu še posebej varnostno in zdravstveno izpostavljeni. V omenjenih sindikatih opozarjajo na "favoriziranje" le določenih poklicnih skupin in tudi neenako obravnavo zaposlenih, ki spadajo v plačno skupino C.

Glede na dejstvo, da skupaj zastopajo vse državne uslužbence in uslužbence uprav lokalnih skupnosti razen uslužbencev policije, pa, kot so zapisali, zahtevajo neposredna pogajanja z vlado oz. povsem enake pravice, "ki so jih že leta deležni sindikati policije, zdravstva in šolstva".

Zahtevajo, da se takoj pristopi k pogajanjem, s katerimi bodo odpravili podvrednotenje pooblaščenih in uniformiranih uradnih oseb. Če njihovemu pozivu k pogajanjem ne bodo prisluhnili, pa bodo, kot so pojasnili, prisiljeni začeti z zaostrovanjem sindikalnih aktivnosti. Odgovor vladne strani pa pričakujejo najpozneje do 4. februarja.

Verk je na skupni novinarski konferenci pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja opozoril tudi na "enormne obremenitve" državnega uslužbenstva in uslužbenstva uprav lokalnih skupnosti, ko gre za nadzor pogoja PCT. Poudaril je, da bi moralo priti do ustreznega povečanja tako kadrov kot prostorov.

V pismu, ki ga je pred dnevi naslovil na vlado in inšpekcijski svet, pa je Verk opozoril še, da so vlada in posamezni resorni ministri primerno poskrbeli za plače nekaterih skupin, povsem pa zanemarili inšpektorje, ki so veliko na slabšem od povsem primerljivih struktur javnih uslužbencev. V sindikatu zato zahtevajo, da se plače inšpektorjev zvišajo, da bodo primerljive s plačami primerljivih poklicev.