Iztekel se je 48-urni rok

Danes se je iztekel 48-urni rok, v katerem naj bi senat treh sodnikov odločil o uvedbi preiskave zoper upokojenega majorja komunistične tajne policije OZNA in visokega funkcionarja v nekdanji Jugoslaviji Mitjo Ribičiča, osumljenega zločinov proti človečnosti.

"Ko bo senat odločil, bo sodišče o tem obvestilo javnost," je za 24ur.com povedala tiskovna predstavnica Okrožnega sodišča v Ljubljani Mojca Kobal. 48-urni rok, v katerem naj bi odločil tričlanski senat, je sicer okvirni, po mnenju poznavalcev pa bo odločitev znana šele v nekaj dneh.

Po večkratni zavrnitvi preiskave je preiskovalna sodnica pred enim tednom prvič zaslišala Ribičiča, ki je obtožbe o zločinih nad 217 ljudmi po koncu druge svetovne vojne zanikal. Ob navzočnosti svojega odvetnika je Ribičič prebral izjavo, češ da ne ve, česa ga obtožujejo.

Zoper Ribičiča je Generalna policijska uprava maja lani vložila kazensko ovadbo zaradi suma, da je storil kaznivo dejanje genocida, državno tožilstvo pa je po pregledu dokazov ugotovilo, da naj bi Ribičič zakrivil kaznivo dejanje hudodelstva zoper civilno prebivalstvo.

Kriminalisti Generalne policijske uprave so v Arhivu RS odkrili zaporne knjige iz leta 1945, v katere so bili pri pobitih pripornikih vnešene opombe ‘glasom mape tovariša majorja Mitje’. Iz dokumentov je razvidno, da je Ribičič pri pripravi seznamov 5850 ljudi, ki jih je po koncu druge svetovne vojne aretirala komunistična tajna policija OZNA, za najmanj 217 oseb odredil, da jih je treba pobiti.

Po mnenju vrhovnega državnega tožilstva je Ribičič ravnal v nasprotju z določbo preambule k ratificirani 4. Haaški konvenciji o zakonih in običajih vojne na kopnem, s Pravilnikom o zakonih in običajih na kopnem iz leta 1907, po kateri ostanejo prebivalci in vojskujoči po varstvom in oblastjo načel meddržavnega prava, iz zakonov o človečnosti in iz zahtev javne vesti (Martensova klavzula).

Po prepričanju odvetnika Petra Čeferina Ribičič ne bil smel biti kaznovan za dejanje, za katero zakon ni določil, da je kaznivo, še preden je bilo storjeno. Haaška konvencija sicer določa, da to načelo ne velja, če gre za dejanja, ki so bila v času, ko so bila storjena, kazniva po splošnih načelih kazenskega prava. Za Ribičičevega zagovornika ni povsem jasno, kdo je bil 'tovariš Mitja', saj naj bi se njegov klient podpisoval s partizanskim imenom 'Ciril'.

Vrhovni državni tožilec Andrej Polak je v zahtevi za preiskavo med drugim predlagal ustanovitev komisije zgodovinarjev, ki naj bi preučila osebno odgovornost Ribičiča za poboje 217 posameznikov brez sodnega postopka.

Preiskovalna sodnica se je v petek odločila, da sama preiskave ne bo uvedla, zato je po zakonu o kazenskem postopku zahtevala, da odločitev o tem sprejme senat treh sodnikov.