Med tradicijo in odgovornostjo: je čas za slovo od ognjemetov?

Kako torej najti pravo ravnovesje med ohranjanjem kulturne dediščine in odgovornim odnosom do živali, narave in nenazadnje človeka? Preverili smo, kako bodo v novo leto vstopili v različnih krajih po Sloveniji in kaj na občinah menijo o pirotehničnem spektaklu.

Nekatera mesta še vedno prisegajo na tradicijo. V Ljubljani je ognjemet z Grajskega griča še vedno pomemben del prazničnega doživetja. Trajal bo pet minut, z izstrelki, skladnimi z zakonodajo EU, ki so sestavljeni izključno iz papirja ter razgradljivih materialov, so sporočili iz občine. Mesto poudarja, da nadzorovan ognjemet povzroča manj negativnih posledic kot številni zasebni, njegova izvedba pa bo stala približno 7800 evrov neto.

Verjamejo namreč, da bi odpoved vodila v porast zasebnih ognjemetov, ki pogosto nimajo ustreznih certifikatov, so okolju bolj škodljivi in jih izvajajo neusposobljeni posamezniki. Med njimi tudi mladoletniki.

Tudi v Murski Soboti načrtujejo silvestrski ognjemet, sicer prav tako prijaznejši do okolja, saj ne vsebuje težkih kovin. Odpadki, ki nastanejo, so biorazgradljivi, izdelani iz plastike in kartona. Za takšen ognjemet bodo odšteli 2.977,00 evrov (z DDV). "Ognjemeti na silvestrovo so v našem mestu postali tradicija in po izkušnjah iz preteklih let opažamo, da je "organiziran" silvestrski ognjemet v mestnem središču boljša alternativa številnim zasebnim ognjemetom," je sporočila vodja kabineta župana Vida Lukač.

Leta 2022 so pravi ognjemet nadomestili z laserskim spektaklom, a novost med obiskovalci ni naletela na posebno dober odziv. Hkrati so zaznali tudi porast zasebnih pirotehničnih spektaklov. Ognjemet je tradicija, zato se jim ljudje tako pri nas kot po svetu težko odpovedo, menijo na občini.

Tudi v Ljutomeru bodo ognjemeti razsvetlili osrednji del mesta. "Predviden strošek silvestrovanja na Glavnem trgu v Ljutomeru bo znašal 10.000 evrov, kar zajema glasbeno skupino, oder, ozvočenje, ognjemet," so sporočili iz občine. V letih, ko ognjemeta ni bilo, je bilo obiskovalcev bistveno manj, pravijo.

Zaradi skrbi za okolje, živali in ljudi številna slovenska mesta opuščajo ognjemete in praznike raje obarvajo s svetlobnimi projekcijami in kulturnimi predstavami.

V Celju so bili na občini zaradi odločitve deležni veliko pohval. Za zdaj še ne razmišljajo o alternativah, pravijo, saj občani in občanke ognjemeta v resnici ne pogrešajo. Je pa Celje letos nosilec naziva Evropsko božično mesto 2025, zato so se posebej potrudili pri programu in okrasitvi Pravljičnega Celja.

V Kopru ognjemeta ne prirejajo že od leta 2018. Ob zavedanju negativnih posledic ne le klasičnega ognjemeta, ampak kakršnegakoli dodajajo: "Tudi biorazgradljivi ognjemeti počijo in imajo lahko negativne posledice za živali." Hkrati so se z opustitvijo ognjemetov prilagodili tudi občanom. Namesto tega bo ena glavnih letošnjih atrakcij svetlobna projekcija na pročelju Pretorske palače, ki bo s čarobnimi podobami trg spremenila v edinstveno praznično kuliso, so še sporočili.

Tudi v Mariboru ne načrtujejo ognjemeta. "Gre za premišljeno odločitev, ki je skladna z našimi trajnostnimi usmeritvami in odgovornostjo do skupnosti," so povedali. Ognjemet se jim sicer zdi vizualno privlačen, vendar ni ključni del prazničnega praznovanja: "Maribor decembrsko vzdušje ustvarja drugače – z bogatim programom, številnimi kulturnimi dogodki, glasbo, druženji in vsebinami, ki se v letošnjem delu raztezajo še nekoliko dlje."

Prizadevajo si, da praznično doživetje ne temelji zgolj na enem kratkem spektaklu ob polnoči, temveč na raznoliki, vključujoči in trajnostni ponudbi, ki nagovori čim širši krog ljudi. Pravijo, da alternativnih nadomestkov ne potrebujejo, saj se je izkazalo, da je dovolj ostalih prazničnih vsebin.

V Velenju so od prakse odstopili že pred leti. "Sredstva, ki bi bila sicer potrebna za izvedbo ognjemeta, pa bodo – tako kot že vrsto let – namenjena pomoči ogroženim družinam," so sporočili. Možnih alternativ je več, so zapisali: "Od svetlobnih in laserskih predstav do umetniških projekcij in različnih drugih programov, ki ne povzročajo hrupa in nimajo negativnih vplivov na živali ali okolje. Nekatere takšne oblike smo že uporabili, druge pa preučujemo kot možnosti za prihodnje prireditve." Občanke in občani njihove odločitve podpirajo.

Tudi v Novi Gorici ognjemeta nimajo že vrsto let. Na občini so mnenja, da lahko novo leto praznujejo tudi drugače, na primer z glasbo, voščili in lučkami. "Razmišljali smo tudi o predstavah z droni, vendar so zaenkrat lepe predstave z droni zelo drage," je v imenu občine zapisala podsekretarka Miroslava Križnič.

Varovanje okolja je za njih na prvem mestu, občani pa so se že privadili, da ognjemeta ne prirejajo. Za ljudi poskrbijo na druge načine – z lepimi koncerti in prazničnim vzdušjem, pravijo. "Se pa tu in tam na družbenih omrežjih še vedno pojavi komentar posameznikov, ki si ognjemeta še vedno želijo," je še sporočila Križničeva.

Mesta, ki so ukinila ognjemete, se zavedajo tudi vpliva pirotehnike na živali. Na to posebej opozarjajo v Zavetišču Ljubljana: "Največji problem je v tem, da žival pok sliši veliko bolje kot človek, prav tako samega poka ne razume, posledično ga poveže s strahom ali begom. V teh primerih lahko pride do poškodbe ali celo smrti živali." Ob tem poudarjajo, da govorijo o vseh živalih, ki z nami sobivajo – tudi o pticah, divjadi in hišnih ljubljenčkih.

V zavetišču predlagajo, da sprehode psov prilagodimo uram, ko je manj pokanja. Dobro je uporabiti tudi ovratnico in oprsnico, na katerih naj bodo navedeni kontakti lastnika. Tudi doma je dobro urediti kotiček, kjer se bo hišni ljubljenček počutil varnega.

Lastniki hišnih ljubljenčkov so na pokanje ognjemeta "pripravljeni", pa pravijo na murskosoboški občini, "kot problematično ocenjujemo nenadzorovano in objestno pokanje petard in ognjemetov skozi ves december, kar ostro obsojamo," so še zapisali. V preteklih letih so zato v mestnem središču poostrili nadzor redarske službe in intenzivneje sodelovali s Policijo.

Pirotehnika pa ne ogroža le živali. Preteklo leto so zgolj v obdobju od 30. decembra do 2. januarja 2025 v UKC Ljubljana zaradi hudih poškodb po uporabi pirotehnike obravnavali štiri mladoletnike, vsi so bili mlajši od 14 let. Dva sta izgubila roko, tretji je utrpel poškodbo glave in najverjetneje izgubo vida na eno oko, saj mu je raketa priletela v obraz, četrti pa se je poškodoval ob uporabi predelane pirotehnike.