Slovenska pravljica, kjer junak brani vas pred 'hudobnimi temnimi možmi'

Na takratnem razpisu je bilo zahtevano, da mora pravljica odražati vrednote in domoljubje, s katerimi bi lahko vzgajali otroke. Številni so opozarjali na sporne pogoje, ki so bili po njihovem prepričanju narejeni z namenom spodbujanja sovraštva in ksenofobije.

"S to sabljo se je proti temnim možem boril tvoj prapraprapradedek"

Pravljica se začne v idiličnem okolju vasi Svetje, ker v lični hiši živi družina z dvema otrokoma – Anžetom in Tinco. Anže je priden fant, ki rad pomaga sosedom, babici in gospodu župniku.

Že na začetku knjiga dobi temno noto, saj "teta na televiziji" napoveduje, da izza morij in gora prihajajo revni otroci. Sprejmimo jih." Tudi v šolo je prišla "teta", ki je govorila isto zgodbo. Otroci so te revne otroke nestrpno pričakovali, a jih ni bilo. Ob reki so srečali skupino ljudi, bilo jih je 1.000, vsi so bili temni moški, ki so jih mrko gledali.

Anže je bil prestrašen in spraševal je očeta, zakaj je "teta na televizija lagala", in dobil pojasnilo, da zato, ker je hudobna in "želi slabo nam, Slovencem". Hudobna teta iz mesta je kriva, da se ne brani slovenske zemlje. Anže dobi sabljo, s katero se je njegov prapraprapradedek boril proti temnim možem. Te je dedek izgnal s slovenske zemlje.

Temni možje, ki želijo slabo Slovencem, so pretepli sosedo Metko in ukradli denar, in Anže se po obisku Metke in odhodu na vaško pokopališče, kjer je obiskal prapraprapradedkov grob, odloči, da bo branil slovensko zemljo. Vaški dečki so se zbrali in pripravili pasti, s pomočjo katerih so ujeli temne može. Ti se potem niso več pojavljali v vasi. Anže je, zaradi zaslug za obrambo slovenske zemlje, dobil medaljo za izjemen pogum.

Ob objavi razpisa smo za mnenje o njem vprašali priznanega slovenskega pisca otroških zgodb Žigo Gombača, ki je rekel, da "otroški pisatelji nagovarjajo najbolj krhko in ranljivo bralno skupino in da je treba vedno paziti, kaj želiš sporočiti. Sploh pri temeljnih vrednotah, ki naj bi jih vsaka dobra pravljica vsebovala, jih je treba pazljivo izpostaviti in predstaviti. Mi s tem vzgajamo bralce in tudi ljudi, saj to lahko pomembno vpliva na njihov razvoj in nadaljnje udejstvovanje v družbi."

Jože Biščak, odgovorni urednik Demokracije, je trdil, da je razpis odziv povpraševanja na trgu. S to pravljico so želeli "ne zgolj zapolniti tržno vrzel na tem področju. In ne bomo samo zapolnili tržne vrzeli, ampak bomo z vsebino zadovoljili tisti odrinjeni krog bralcev, ki v ilegalnih migracijah in multikulturalizmu vidi za Slovenijo grozečo nevarnost."

V pravljici so bili različni pogoji, ki so razburjali javnost in žolčne debate na družbenih omrežjih. Med drugim je bilo zahtevano, da ta mora krepiti narodno zavest, v otroku spodbujati domoljubje in pripadnost tradicionalni družini. Pravljica naj bi imela srečen konec ali naj bi vsaj dajala upanje, da pravica in resnica ter narodna zavest, domoljubje in družina na koncu vedno zmagajo. V pravljici mora biti obravnavana tudi nevarnost, ki jo prinašajo multikulturalizem in ilegalne migracije.