Jakob Počivavšek bi se pogajal naprej, Cerar vztraja: pogajanj s sindikati nima smisla nadaljevati

Vlada opravlja tekoče posle in v okviru teh seveda ne more sprejemati odločitev o izplačilu deset-, sto- ali večmilijonskih zneskov, je o možnosti pogajanj s sindikati javnega sektorja dejal premier Miro Cerar. Verjame, da pogajanj nima smisla nadaljevati, če pa bo treba kakšen pogovor tu in tam opraviti, "bomo pa verjetno za to odprti", je dodal.

V koordinaciji stavkovnih odborov skupine sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, sicer vztrajajo, da ni nikakršnih pravnih ovir za nadaljevanje pogajanj z vlado, čeprav ta opravlja le še tekoče posle. Vladi so tako predstavili poziv, da se z njimi pogaja naprej, vse do točke, ko bi se uskladili, odločitev o sklenitvi dogovora pa bi prepustili prihodnji vladi.

Cerar meni, da bo pravi čas za pogajanja takoj, ko bomo imeli novo vlado

Cerar, ki so ga v Bruslju novinarji poprosili za komentar, je ponovil, da obžaluje, da sindikati po dolgih pogajanjih niso sprejeli zelo dobre ponudbe, ki jo je dala na mizo vlada. Ta bi bila po njegovih besedah dobra za javne uslužbence vseh vrst, od tistih najslabše plačanih do tistih na drugih, tudi višjih delovnih mestih.

"Tukaj se je vlada zelo potrudila, da pride naproti, pa vendar so do konca odklanjali tudi take konstruktivne predloge, tudi med seboj se očitno niso dobro sporazumeli," je pojasnil. Prepričan je, da bo pravi čas za to takoj, ko bomo imeli naslednjo vlado.

"Takrat se bomo lahko s sindikati spet pogajali v polni kapaciteti in seveda v nekem treznem okviru, kajti takrat ne bo šlo za neko, jaz bi bi rekel, zlorabo predvolilnega obdobja," je ocenil Cerar, ki upa, da bo takrat šlo za pogovor o tem, kaj je možno in kaj je dobro. Želi pa si, da bi za javni sektor sprejeli dobro odločitev.

Počivavšek: izključena ni niti nova stavka pred volitvami

Kot je sicer na novinarski konferenci poudaril Počivavšek, bi aktualna vlada z nadaljevanjem pogajanj prevzela odgovornost za realizacijo zavez, ki jih je dala sindikatom, hkrati pa bi novi vladi zagotovili miren začetek mandata s sto dnevi miru, ki jih sicer ne bo imela.

V njihovi koordinaciji stavkovnih odborov so po njegovih besedah že sklenili, da "v roke delavcev, zaposlenih v javnem sektorju predamo odločitev o nadaljnjih sindikalnih, morda tudi stavkovnih aktivnostih, ki utegnejo v primeru statusa quo potekati v času te, prihodnje ali obeh vlad". V roku tedna dni se bodo znova sestali in na podlagi vladnega odziva odločali, kako in na kakšen način bodo ravnali. Počivavšek pa je potrdil, da ni izključena niti nova stavka pred volitvami.

Odločitev o nadaljevanju pogajanj po njegovih besedah ni pravna, ampak predvsem politična. "Za to odločitvijo je očitno izključno preračunljiv premislek o tem, koliko političnih točk lahko nadaljevanje pogajanj prinese ali odnese na prihajajočih državnozborskih volitvah," je ugotavljal Počivavšek. Pri tem je spomnil, da so se leta 2014 po odstopu takratne premierke Alenke Bratušek še dobra dva meseca nadaljevala pogajanja, dogovor pa je bil nato dejansko sklenjen z vlado Mira Cerarja.

Le da je šlo takrat za podaljšanje varčevalnih ukrepov in zamrznitev pravic javnih uslužbencev, je spomnil. Tako je "nauk te zgodbe, da ko bi se morala vlada pogovarjati s sindikati javnega sektorja o tem, da se pravice znižujejo, takrat je to vsebina, ki sodi pod opravljanje tekočih poslov. Ko pa bi morala javnih uslužbencem dati oziroma povrniti določene pravice, potem takšna pogajanja presegajo tekoče posle."

Počivavšek je pri tem znova pojasnil, da so sindikati, povezani v koordinacijo, skupaj s Sindikatom zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikatom delavcev v zdravstveni negi z vlado dosegli soglasje o praktično vseh bistvenih elementih dogovora. Realizacija dogovorjenega pa bi se v vsakem primeru začela najprej s 1. septembrom. Odstop predsednika vlade torej ni v ničemer spremenil dejstva, da bi finančne posledice dogovorjenega padle v čas, ko bi mandat že nastopila nova vlada.

V koordinaciji menijo, da je popolnoma nerazumljivo in nesprejemljivo, da so bila pogajanja z odstopom predsednika vlade prekinjena, vsi javni uslužbenci pa so tako talci dejstva, da vlada s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije in policijskima sindikatoma ni dosegla dogovora, kar po njegovih navedbah izhaja iz informacije o pogajanjih, s katero se je vlada seznanila ta teden.

V omenjeni informaciji so sicer po navedbah Počivavška nekatere netočnosti. Prav tako po njegovih besedah, vsaj kar zadeva njihov del sindikatov, ne držijo izjave, da naj bi vztrajali pri dvigu plač za 30 odstotkov.

Počivavškova namestnica Ana Jakopič pa je dodala, da pozivajo vse sindikate, tudi Sviz, da stopijo skupaj, s čimer bi vladi odvzeli argument, da je krivda za to, da določenih stvari s sindikati ne more skleniti, na strani sindikatov, ker da se ti ne morejo med uskladiti sabo.

Do vladne informacije o pogajanjih kritični tudi v Svizu

Na sklepno informacijo o pogajanjih o stavkovnih zahtevah sindikatov javnega sektorja, s katero se je vlada seznanila ta teden, pa so se kritično odzvali tudi v šolskem sindikatu Sviz. Odzvali so se tudi na nekatere izjave premierja Mira Cerarja, ki opravlja tekoče posle.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) kot neresnično zavrača, da vodja vladne pogajalske skupine Lilijana Kozlovič 12. marca, ko so potekala zadnja pogajanja, ni parafirala zapisa o stopnji usklajenosti z njimi, ker so imeli dodatne zahteve. Kot so ocenili, se vlada "poskuša otresti odgovornosti in hkrati demonizirati zahteve Sviza".

Poudarili so, da so se na zadnjih pogajanjih dogovorili o vseh zahtevah, "vključno z zvišanjem svetovalca in svetnika za en plačni razred, kar je k vladnemu predlogu istega dne dodala koalicija". Zvečer pa je glavna vladna pogajalka s pogajanj s skupino sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, poklicala glavnega tajnika Sviza Branimirja Štruklja in mu sporočila, "da čistopisa dogovora ne bo podpisala, če ne umaknemo dogovorjenega zvišanja svetovalca in svetnika za en plačni razred, ker so pritiski drugih sindikatov premočni".

Zmotila jih je tudi navedba, da je Sviz "ob dani ponudbi še vedno zahteval zapis, da so s tem le delno odpravljene razlike do povprečne plače v državni upravi". Ta sicer drži, a kot so izpostavili v sindikatu, je vlada zamolčala, da se je Kozlovičeva "s to formulacijo eksplicitno strinjala in soglašala z zapisom v dogovoru, da so jo slišali pogajalci na obeh straneh in da je kot usklajena zapisana v dogovor, ki ga je uskladila vladno-sindikalna skupina".

Po navedbah Sviza pa je zavajajoča tudi trditev o zvišanju povprečne plače v javnem sektorju za več kot sedem odstotkov, in to v vseh delih javnega sektorja. Sami namreč izpostavljajo podatke, da je od začetka leta 2014 do konca leta 2017 povprečna plača v državni upravi zrasla za 11,2 odstotka, v vzgoji in izobraževanju pa skoraj trikrat manj, za 3,9 odstotka.

"Prav zaradi tega očitnega dejstva, da se je delo v času vlade Mira Cerarja v vzgoji in izobraževanju izrazito razvrednotilo v primerjavi z drugimi dejavnostmi javnega sektorja, je podtikanje predsednika SMC, da je Sviz za učitelje zahteval višje plače od zdravniških, toliko bolj absurdno," so sporočilo sklenili v sindikatu.

Na omenjeno informacijo o pogajanjih so se sicer odzvali tudi v koordinaciji stavkovnih odborov skupine sindikatov pod vodstvom Počivavška. Posebej so izpostavili navedbo, da naj bi sindikati menili, da je samoumevno, da se omejitve glede povračila stroškov, odpravnine ob upokojitvi in drugo odpravijo. Da to ne drži, so pojasnili. So pa med ukrepi, ki bi po njihovem mnenju terjali prioritetno odpravo, izpostavili osemodstotno znižanje vrednosti plačnih razredov po zakonu za uravnoteženje javnih financ.

V zvezi s tem je po njihovih navedbah vladna stran predlagala, da bi bil namesto odprave tega ukrepa možen dogovor o usklajevanju vrednosti plačnih razredov, na kar so načelno pristali, vendar do konkretnega predloga s strani vlade in posledično tudi do pogajanj v zvezi s tem ni prišlo.

Po navedbah koordinacije tudi ne drži trditev, da bi vztrajali na tem, da se usklajevanje izvede že v letu 2018, temveč so na zadnjih ponedeljkovih pogajanjih izrecno dopustili možnost, da bi se uskladitev prvič izvedla v letu 2020, a pod pogojem dogovora o ustrezni formuli.

Počivavšek pa je opozoril, da vsaj kar zadeva njihov del sindikatov, ne držijo Cerarjeve izjave, da naj bi ponekod vztrajali pri dvigu plač za 30 odstotkov. Že iz same informacije namreč izhaja, da so v koordinaciji pristali na to, da bi bil najvišji dvig za tri plačne razrede (12 odstotkov), in to izključno za delovna mesta, kjer imajo zaposleni magisterij znanosti, doktorat znanosti in specializacijo po zaključenem univerzitetnem študiju.