Janez Janša, četrtič

Janez Janša je bil prvič izvoljen v skupščino že na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji leta 1990, kjer je zmagal pomladni blok. Prvo funkcijo v vladi mu je leta 1992 zaupal Janez Drnovšek. Takrat je Janša postal minister za obrambo. Na tem položaju je nekaj časa ministroval tudi v drugi Drnovškovi vladi, ko ga je ta razrešil zaradi afere Depala vas.

Potem ko je politiko v devetdesetih letih in v začetku novega stoletja krojila vladavina okrog stranke LDS, je Janševa SDS suvereno zmagala na volitvah leta 2004 in s podporo NSi, SLS in DeSUS oblikovala vlado, ki je do konca izpeljala svoj mandat. Prvo vlado je zaznamovala uvedba evra, vstop v schengensko območje, predsedovanje Svetu EU in krepka gospodarska rast. Vlada je izvedla davčne reforme in razbremenitev gospodarstva.

Toda taista vlada se je tudi soočala s kritikami glede zadolževanja in tajkunskih prevzemov. Ob kasnejšem izbruhu finančne krize so nekateri ekonomisti obtoževali Janševo vlado, da je povečala ranljivost države, ki se je pokazala po letu 2008. Prav tako so vladi očitali politični vpliv na medije, ustvarjanje konfliktov z nevladnimi organizacijami ter povzročitev politične polarizacije v državi. Ob koncu mandata je na površje priplavala tudi afera Patria, zaradi katere je pozneje nekaj časa prebil tudi v zaporu, a je ustavno sodišče obsodilno sodbo razveljavilo, primer pa je na koncu zastaral.

Druga vlada Janeza Janše je imela kratek vek. Prvak SDS jo je uspel sestaviti, potem ko relativni zmagovalec volitev Zoran Janković ni zbral dovolj glasov podpore poslancev. Vlada se je oblikovala v izredno neugodnih in nestabilnih gospodarskih in političnih razmerah blizu vrhunca finančne krize. Gospodarstvo je bilo v recesiji, brezposelnost je naraščala, banke so bile v težavah. Sprejeti so bili varčevalni ukrepi, med njimi Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je med drugim znižal plače v javnem sektorju in omejil socialne transferje. Na noge so skočili sindikati in mnogi v javnem sektorju.

Konec leta 2012 so na ulicah slovenskih mest izbruhnili protesti s spopadi med policijo in protestniki v Mariboru in Ljubljani. Čeprav so protestniki zahtevali odstop vseh političnih elit, je na koncu, po tem, ko so mu hrbet obrnili koalicijski partnerji, "odletel" zgolj Janša. K temu je pripomoglo tudi poročilo KPK, da sta tako Janša kot Janković nepravilno poročala o svojem premoženju.

SDS je leta 2018 osvojila največ glasov na parlamentarnih volitvah, vendar vseeno ni uspela sestaviti parlamentarne večine. To je uspelo Marjanu Šarcu, ki je na oblasti ostal do odstopa po dveh letih vodenja vlade.

Janša je vlado prevzel ob začetku epidemije covida-19 marca 2020. Vlada je sprejela številne protikoronske ukrepe: zapiranje javnega življenja, omejitve gibanja, pogoj PCT, aplikacijo za sledenje stikom ter tudi obsežne protikoronske pakete pomoči podjetjem in prebivalstvu. Ker je vlada številne ukrepe sprejela z odloki in dopisnimi sejami, je bila s strani nasprotnikov deležna številnih kritik in obsodb. To je sprožilo razprave o ustavnosti nekaterih ukrepov in obsegu izvršilne oblasti.

Sledili so petkovi, nato pa še precej množičnejši sredini protesti in oster političen boj z opozicijo. Protestniki so vladi očitali avtoritarnost, pritiske na medije, nevladne organizacije in posege v demokratične institucije. Več kritik je bilo slišati tudi iz Bruslja. V soju tega je Slovenija leta 2021 znova predsedovala Svetu EU. Vlada je poudarjala širitev EU na Zahodni Balkan in okrevanje po pandemiji.

Janša se je ob izteku mandata in izbruhu vojne v Ukrajini skupaj z nekaterimi evropskimi voditelji odpravil v ukrajinsko prestolnico. V zunanji politiki je podprl Donalda Trumpa.

Po tesnem izdu na volitvah 2026 je Janši uspelo zbrati dovolj glasov poslancev za podelitev mandata za sestavo četrte vlade.