Ali ste z zadnjim predlogom o razpisu zakonodajnega referenduma zadovoljni?
Najprej bi povedal, da pri tej razpravi nikoli nismo spali, spala je vlada. Referendume smo predlagali pravočasno. Zadnji idealni rok bi bil 19. januar, ko že imamo dva referenduma (o telefoniji in SŽ), to bi bilo tudi racionalno. Vlada pa je ta opozorila preslišala in smo v časovni stiski, ko izbiramo med bolj ali manj slabimi možnostmi. Ta predlog je bil danes že izoblikovan, mi ga proučujemo, do petka pa bomo izoblikovali stališče.
Zakaj se vam zdi tako pomembno, da bi morali referendum o Natu razpisati na podlagi posebnega zakona?
Gre za poljudno formulacijo tega, da mi zahtevamo obvezen referendum. To pomeni, da mora biti zakonska podlaga takšna, da ta odločitev velja, da formalno veže, ne samo moralno. V Sloveniji pa se je pri isti vladni koaliciji izkazalo, da formalno nič ne veljajo.
Ampak zdaj vsi pravijo, da bodo spoštovali odločitev, četudi bi bil referendum posvetovalne narave…
Naša demokracija je zelo blizu stanja, ko bodo sprejeli zakon, v katerem bo pisalo, da se zakoni spoštujejo. Tudi v ustavi piše, da je ljudska volja prva, ki odloča. Imeli pa smo primer, ko je vodja največje poslanske skupine za govornico dejal, da ni boga, ki bi ga prisilil, da spoštuje odločitev referenduma ali odločbo ustavnega sodišča.
Zakonodajni referendumu pomeni tudi, da bo izveden kasneje. S tem pa bo najbrž tudi manjša možnost, da bi bil uspešen (denimo v primeru napada na Irak). Se vam ne zdi, da je to za vas, ki podpirate vstop v Nato, nekakšna igra z ognjem?
Meni se zdi obratno. Zame bi bil referendum ravno s tega vidika 9. februarja avantura. Tedaj bo v Zalivu več kot 200.000 ameriških vojakov oziroma vojakov te koalicije. Ozračje bo najbolj napeto, iraška propaganda bo odgovarjala, ker jim sistema še ne bodo sesuli. Ozračje za referendum v času največje nervoze, tudi če primerjamo situacijo pred Afganistanom, je najmanj primerno. S tega vidika so termini konec marca boljši zato, ker je bolj ali manj jasno, kaj se bo tam zgodilo, tudi za laike. Mi vemo, kdo tam zmagal, če pride do vojne. Hkrati pa bo konec marca, kar ni nepomembno, jasno tudi, če vojne ne bo, kar bi bilo najboljše, 9. februarja pa to še ne bo jasno.
V torek ste omenili nekatere zahteve do vlade, na primer nadzor opozicije nad enim od televizijskih programov javne televizije, pa vpliv opozicije na kadrovsko politiko v državnih skladih. Ali so te zadeve povezane z vprašanjem referenduma za vstop v Nato in, ali to pomeni, da ste s tem začeli igrati vlogo bolj aktivne opozicije?
Te zahteve so vezane na vzpostavitev nekega demokratičnega ravnotežja. Ne vežejo se neposredno niti na referendume. Gre za vprašanje enakih možnostih za kadrovanje v ekipe, ki gredo v EU in Nato. Drugače pa je to prispevek opozicije k temu, da se bo denar davkoplačevalcev bolj racionalno porabljal, saj tisti, ki je deset let na oblasti, pozabi na tiste, ki so odrinjeni od tega. V Sloveniji vsak četrti otrok odrašča v revščini, vlada pa kupuje letalo za 15 milijard tolarjev.