Od vlade zahtevate jasno stališče do vojne v Iraku. Kakšno pa je vaše stališče?
Naše stališče je, da je bila zamujena dobra priložnost, da do vojne sploh ne bi prišlo, in da je tudi Slovenija premalo storila takrat, ko je bil čas, da se z drugimi sredstvi zamenja iraški režim. Zdaj, ko je do vojne prišlo, pa je seveda nesmotrno zahtevati, da se vojno ustavi na tej točki, ampak se mora končati z zamenjavo tega režima, čimprej in s čimmanjšimi žrtvami. Vendar mi vladi ne očitamo samo nekega nejasnega stališča do te vojne, ampak nejasno stališče do pozicioniranja Slovenije v mednarodnih odnosih, kakršni so nastali zaradi vojne v Iraku, do krize v Varnostnem svetu in do rezultatov naših referendumov.
Torej zunanje politike?
Tako je.
Opozarjate tudi, da se je na referendumu večina odločila za vstop v Nato in ne za nevtralnost, ki naj bi jo gojila naša vlada. Kako si potem razlagate, da je večina državljanov proti vojni v Iraku?
Ne samo večina Slovencev, ampak večina prebivalcev je proti vsaki vojni. Tudi mi nismo očitali vladi neko nevtralnost, ampak smo samo polemizirali z izjavo predsednika vlade, ki je po mojem mnenju zelo nespametno dejal, da je Slovenija v tej situaciji na istih stališčih, kot nevtralne države, na pa na stališčih, na katerih so Evropska unija in članice Nata ter kandidatke za obe asociaciji. To mu ni bilo treba reči, tudi če tako misli, ker to postavlja v čudno luč Slovenijo, ki se zdaj bori za ratifikacijo obeh mednarodnih pogodb. Prav tako se mi zdi nespametno, da gospod Rop, kot edini predsednik vlade med državami kandidatkami za članstvo v zvezi Nato, ni odšel na sestanek predsednikov vlad – vsi ostali so tam bili – kjer so se pogovarjali o tem, kako zdaj ravnati v času do ratifikacije.
In zdaj še o vladnih varčevalnih ukrepih. Koliko mislite, da bo vlada zares prihranila?
Ne vemo, ker vlada še ni predstavila predloga rebalansa proračuna. Vendar mora po naših izračunih, če hoče uskladiti odhodke s prihodki, najmanj za četrtino zmanjšati prosti oziroma investicijski del proračuna, ker je bil proračun nerealno zastavljen. Na to smo opozarjali že decembra, ko se je proračun sprejemal. To pa seveda pomeni, kljub temu, da je ta ukrep najbrž potreben, zelo težke posledice, ki se bodo pokazale v povečanju zaposlovanja, večji finančni nedisciplini zaradi sedanje zamrznitve in seveda tudi v nižji gospodarski rasti, ker oklestiti javne oziroma državne investicije za četrtino pomeni bistveno vplivati na gospodarsko rast.
In kakšno vlogo pri krpanju primanjkljaja v državni blagajni ima zakup oziroma prodaja vladnega letala?
Ta najava me veseli. Prvič zaradi tega, ker vlada s tem priznava napako. Ker situacija ni bila nič boljša takrat, ko je vlada to letalo kupovala. Kvečjemu je bila takrat nafta dražja, zdaj se ceni. In naj bi bila nafta kriva za rebalans, kar je po svoje smešno. Bo pa imela vlada težave s tem, da se tega letala znebi, tako da ga ne da ravno zastonj. Ker tisti, ki ima veliko denarja, bo kupil novo letalo, tisti, ki pa nima velika denarja, bo kupil polovico cenejše rabljeno letalo, ki je še vedno dobro. Takšnega bi lahko kupila tudi slovenska vlada, če ne bi imela prevelikih oči.