Novo pismo Janeza Janše evropskim voditeljem. O 'ukradenih volitvah' v Sloveniji in vladavini prava

O pismu je v evropskih diplomatskih krogih že završalo, za komentarje in odgovore smo že zaprosili tako komisijo kot MZZ. Janez Janša se je v začetku pisma predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu dotaknil trenutnih epidemioloških razmer v Evropi in velikega pritiska, ki sta ga deležna zdravstveni sistem in ekonomija. Ob tem je izpostavil na tisoče ogroženih delovnih mest. Ob tem je julijski dogovor v Evropskem svetu označil za "izjemno predstavo enotnosti držav članic". 

Janša je zapisal, da je Evropska unija danes konvoj ladij, ki plujejo na nemirnem morju. Ob tem je spomnil, da so se ladje v njem združile, da ne bi ponovili brodolomov in tragedij 20. stoletja, ki so povzročile milijone smrti. Padec komunizma je označil za prelomni dogodek, saj da ga ni zaznamoval "niti en izstreljen naboj in vojna". 

"Ukradene volitve leta 2014"

Kot zapiše Janša v pismu, je Slovenija previdna pri terminu "vladavina prava", ki ga uporabljajo različne politične skupine v Evropskem parlamentu. Za primer uporabi znano slovensko politično temo "ukradenih volitev leta 2014", kjer so bile "drastične kršitve državnih institucij, tudi dela sodstva, pred začetkom politične kampanje". Trdi, da je to potrdilo Ustavno sodišče, a je to sodbo predstavilo šele po volitvah. "Nobena evropska institucija se ni odzvala z enim samim opozorilom glede te kraje volitev," še zapiše. "V resnici je bila situacija še veliko slabša, saj so bili glavni krivci povabljeni na visoke položaje v evropskih institucijah." Nadalje parlamentu očita, da ni niti dovolil debate o "ukradenih volitvah", saj ni bilo potrebne večine, da bi prišla na dnevni red, "a hkrati je bila, in še vedno je, debata o stanju demokracije na Madžarskem in Poljskem." 

Janša nadaljuje, "da se je aktiviral 7. člen, kljub temu da nobena od teh držav ni imela enega samega primera zlorabe sodstva za politične cilje, političnega zapornika ali kraje volitev, kot je to bil primer v Sloveniji." 

Janša nato obtoži institucije dvojnih standardov, "ki so bili sprejeti vsem na očeh." Nato še doda, da trenutno velja prepričanje, da se ne upošteva julijskega zgodovinskega dogovora Evropskega sveta, ki naj bi ga "bojda sprejel Evropski parlament", glede vladavine prava. 

"Slovenija spoštuje vladavino prava v vseh primerih, brezpogojno in brez dvojnih standardov," zapiše Janša in doda, da ni stvar članic, da odločijo o vladavini prava, ampak "neodvisnih sodišč in ne večine v parlamentu, saj bi to bila politična in ne pravna odločitev." 

Pismo z metaforami o komunizmu, ponovnimi napadi na medije in obramba Madžarske 

Janša meni, da je bil padec komunizma oznanilo zlatih časov in povod za velik optimizem. "Vendar nam je v tem obdobju spodletelo razumeti nevarnosti, ki so se nakopičile na Vzhodu," je zapisal premier. Ob tem je omenil okupacijo Krima, turško grožnjo Grčiji in Cipru ter "nevarnost islama na mejah in celo znotraj meja Evropske unije, kjer se namesto modernizacije dogaja radikalizacija." Žrtev tega pa so, tako Janša, nedolžni Evropejci in "naš način življenja". 

Janša zato meni, da je - v nasprotju s pričakovanji - morje postalo nemirno. Ob tem je izpostavil najprej finančno krizo, nato migrantsko krizo in brexit. "Znašli smo se v izgubljeni situaciji," je črnogled slovenski premier. 

Janša se je nato ostro lotil dogovora med predsedstvom sveta EU ter Evropskega parlamenta, ki da je »miniral« julijske dogovore voditeljev držav članic EU pri spopadanju z epidemijo. Janša, kot je že dalj časa znano, ima, podobno kot njegovi višegrajski politični zavezniki, drugačne poglede na definicijo vladavine prava. "Vendar vsi diskrecijski mehanizmi, ki niso osnovani na neodvisni presoji, ampak na politično motiviranih kriterijih, ne morejo biti del 'vladavine prava'."

Janša v nadaljevanju dogovor, ki njemu in njegovim zaveznikom ni pogodu, primerja s praksami v totalitarnih režimih, kjer se "odklon od realnosti začne, ko se procesi ali institucije začnejo označevati s pojmi, ki zrcalijo prav nasprotje lastne esence."

Janša je nato napadel nekatere medije in politične skupine oz. nasprotnike, češ da si želijo prisvojiti instrument, ki ga lažno imenujejo vladavina prava zato, "da bi disciplinirali posamezne članice EU s preglasovanjem". Slovenski predsednik vlade v nadaljevanju delovanje evropskih političnih teles označuje za primer "prvega koraka stran od realnosti".

Grožnja islama in novih odhodov iz EU?

"Evropa žal sledi napačni smeri in prihodnost Evrope, celotne in svobodne, naj uhaja," zapiše premier in v tem delu pisma preide iz geopolitičnih težav Evrope v izpostavljanje islama kot ene največjih groženj. "Potrebujemo Evropsko unijo, ki se ne bo vmešavala v notranje politične boje članice. Moramo slediti ideji očetov Unije in se zavedati, da EU ne temelji na denarju, ampak na vrednotah." Nato Janša očita prejemnikom pisma, da je to verjetno težko razumeti nekomu, ki je bil rojen z zlato žlico, ampak da jih to ne odvezuje delu k dobri prihodnosti EU. 

Skozi pismo se vedno ponavljajo metafore ladje, ki pluje proti ledeni gori, ampak da jo bomo premagali le, če se bomo držali prvotnih dogovorov. "V nasprotnem primeru lahko še ena ladja zapusti konvoj," zapiše premier. 

V zadnjem delu pisma Janša uporablja zgodovinsko analizo razpada rimskega cesarstva kot primer, zakaj je islam ena največjih groženj za današnjo Evropo: "Zahodno rimsko cesarstvo je razpadlo, ko so tuji plačanci začeli postavljati cesarje. Vzhodno rimsko cesarstvo pa je pokopal militantni islam. Pomagati moramo islamu, da se modernizira in spodbujati in kazati na tiste muslimanske države, ki so to že naredile. Moramo zavarovati zunanje meje EU."  Izpostavi, da je pred njimi ena večjih dilem, ki bo zavarovala prihodnost EU, ravno spoštovanje "zgodovinskega julijskega dogovora." 

"Prihodnji dnevi bodo kritični pri oblikovanju poštenega in uravnoteženega dogovora, ki bi temeljil na julijskem dogovoru," je oster Janša in s tem jasno nakaže, da ne bo podprl vladavine prava, kot jo zahteva večina držav EU. Po njegovo bo možno zagotoviti pomoč državam, ki so bile prizadete v pandemiji, zgolj na osnovi tega dogovora. Kot še zapiše, je pomembno, da se Unija drži le osnovnih političnih in ekonomskih načel in da bomo v naslednjih dneh morali poiskati sprejemljivo rešitev za vse. Le takšna sprejemljiva rešitev, ki bo upoštevala vse, bo zagotovila, da ne bo zamud in bo obdržala Evropsko unijo v obliki, kot jo poznamo. 

Pismo, ki ga je poslal Ursuli von der Leyen, Angeli Merkel in Antoniu Costi, kopijo pa tudi vsem predsednikom vlad EU zaključi s ponovljenim stavkom: "Sprejmite, spoštovani predsednik, izraze mojega globokega spoštovanja."