Gospod Bogovič, grozili ste z referendumsko pobudo, ki pa je na koncu niste vložili. Vam je vlada vendarle ugodila?
Dosegli smo bistvene spremembe prav v tistih delih, kjer smo sporazumu najbolj nasprotovali. Sporazumu namreč očitamo, da je preveč ohlapen, da ne določa natančnih rokov za izgradnjo ustreznega odlagališča za radioaktivne odpadke. Z domačo zakonodajo, ki jo je danes sprejel parlament, ta sedaj jamči, da bo ta problem sedaj v rokih rešen. Istočasno so poslanci sprejeli odgovornost za rokovanje z jedrskimi odpadki. V zakonu o jedrski varnosti je tudi zapisano, da je nespoštovanje teh rokov razlog za odstop od meddržavne pogodbe.
Pogodba narekuje zbiranje denarja za razgradnjo na obeh straneh, v Sloveniji in na Hrvaškem. Vi jo boste najverjetneje spoštovali, kaj pa hrvaška stran?
Pogodba je glede tega zelo natančna. Republika Hrvaška mora v dvanajstih mesecih po uveljavitvi pogodbe odpreti poseben račun in nas tudi redno obveščati, koliko sredstev je bilo nakazanih. Če to ne bo storjeno, se to šteje kot kršitev pogodbe.
Na seji je bilo govora tudi o možnosti razlastitve. Kdaj pride to v poštev?
Razlastitev je res skrajna oblika urejanja ali neurejanja razmerij in pride v poštev samo takrat, ko je treba zagotoviti javni interes. Kaj je javni interes, pa jasno piše v slovenski ustavi. Sicer pa se mi zdi pogodba kljub vsemu dokaj jasna. Hrvaška je namreč s to pogodbo prevzela svoj del odgovornosti in za to jamči njihov proračun. Do sedaj tega jamstva nismo imeli.
Gospod Bogovič, kaj vas oziroma okoliške prebivalce še moti pri problemu jederske elektrarne?
Občinski svet se je na seji soglasno odločil, da ratifikaciji nasprotuje, a hkrati nase ne želi prevzeti vse odgovornosti za ta problem, kar bi lahko storil z vložitvijo referendumske pobude. Ta odgovornost je sedaj na poslancih. Moti pa nas prav ta nedorečenost glede vplačevanja v omenjeni sklad.
Minister Kopač, kaj bi se zgodilo, če Slovenija ne bi ratificirala tega sporazuma?
V tem primeru bi bili v izjemno težki situaciji. Hrvaška je namreč sprožila predarbitražni postopek, v skladu z energetsko listino, in do 27. aprila moramo sporočiti svojo odločitev. Sedaj, po ratifikaciji, bomo z lahkim srcem Hrvaški sporočili, da smo spor z ratifikacijo pogodbe razrešili. Arbitraža pa je drag in dolgotrajen postopek z negotovim izidom, poleg tega pa je na zagrebškem sodišču sprožena tožba zaradi nedobavljene elektrike Hrvaški od leta 1998. Z meddržavno pogodbo so vse te stvari urejene.
