Janeza Lenarčiča, kandidata za komisarja za krizno upravljanje, so po neuradnih informacijah podprle vse politične skupine, razen skrajno desne Identiteta in demokracija, pravijo viri v Evropskem parlamentu.
Pisma z ocenami, ki jih pripravijo pristojni odbori, so sicer zaupna. Parlament jih bo predvidoma objavil šele po tem, ko jih bo obravnavala konferenca predsednikov, torej po pričakovanjih po koncu zaslišanj, ki je predviden 17. oktobra.
Vse razpoložljive informacije o slovenskem kandidatu so tako neuradne. Kandidat ni naslovnik pisma, ki ga pripravijo odbori, pojasnjujejo viri v Bruslju.
Bi bilo pa znano, če bi šlo kaj narobe, saj neprepričljivemu kandidatu iz odbora pošljejo dodatna pisna vprašanja in določijo rok za odgovore. Od Lenarčiča po neuradnih navedbah ni nihče zahteval nikakršnega dodatnega pojasnila."Če ne bo novic, je to dobra novica," je v sredo po Lenarčičevem zaslišanju poudaril predsednik odbora za razvoj Tomas Tobe in tako napovedal, da iz odbora ni pričakovati sporočil, če bo ocena pozitivna.
Lenarčič je na zaslišanje sicer prišel videti osredotočen, zmerno optimističen in sproščen. V 15-minutnem uvodnem nagovoru je v tekoči angleščini izpostavil, da je bil oddelek, iz katerega je nastal današnji generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, ustanovljen leta 1992 tudi v odziv na vojne v bivši Jugoslaviji.
Poudaril je še, da je takrat visoki komisar ZN za begunce vzpostavil urad v Sloveniji, ki se mu je pridružil tudi sam, da bi pomagal beguncem, ki so pribežali v Slovenijo. To je bil njegov prvi, skromen humanitarni prispevek, je dejal.
Med izzivi je izpostavil vse daljše in hujše humanitarne krize, vse pogostejše nesreče naravnega in človeškega izvora ter obenem vse več groženj multilateralni ureditvi ob krepitvi protekcionizma in vse hujše učinke podnebnih sprememb. A vsi ti izzivi so po njegovih besedah priložnosti za izboljšanje razmer, pri čemer je izpostavil tri prioritete: izboljšati odzivanje na krize, preventivo in pripravljenost ter okrepiti vidnost kriznega upravljanja EU, pri čemer bo veliko pozornosti namenil komunikaciji.
Humanitarna pomoč in odzivanje na nesreče sicer morata biti instrumenta v skrajni sili, ki se uporabita, ko vse drugo propade. Izogibanje takšnim neuspehom mora biti naš prvi cilj, je poudaril. Ob tem je evropske poslance pozval k podpori predlagani 30-odstotni krepitvi proračuna za humanitarno pomoč v naslednjem večletnem evropskem proračunu, saj je ta po njegovih besedah nujna za uresničevanje ambicioznega načrta.
Na koncu uvodnega nagovora je ponovil, kar je poudaril že v pisnih odgovorih na vprašanja poslancev: ko se bo čez pet let ozrl nazaj, želi videti manj trpljenja, odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje in Evropejce, ki bolj verjamejo v prihodnost.
Kakšne so ocene drugih kandidatov?
Za zdaj morajo na popravni izpit Poljak Janusz Wojciechowski iz vrst zmernih evroskeptikov ECR, francoska liberalka Sylvie Goulard in švedska socialdemokratka Ylva Johansson. Ti trije so dobili dodatna pisna vprašanja.
Pozitivne ocene pristojnih odborov pa so poleg Lenarčiča po neuradnih informacijah že dobili tudi Slovak Maroš Šefčovič, Irec Phil Hogan, Bolgarka Marija Gabriel, Luksemburžan Nicolas Schmit, Finka Jutta Urpilainen, Ciprčanka Stella Kiriakides, Belgijec Didier Reynders, Maltežanka Helena Dalli, Portugalka Elisa Ferreira, Estonka Kadri Simson in Italijan Paolo Gentiloni.
Že pred zaslišanji so evropski poslanci zaradi navzkrižja interesov dokončno zavrnili Madžara Laszla Trocsanyija iz vrst desnosredinske EPP, kandidata za komisarja za širitev, in Romunko Rovano Plumb iz socialdemokratskih vrst, kandidatko za komisarko za promet.
Grk Margaritis Schinas, kandidat za podpredsednika Evropske komisije za zaščito evropskega načina življenja, je bil na zaslišanju pod točo kritik zaradi naziva resorja. Pred njimi se je branil s spretno retoriko in ofenzivo šarma, a socialisti, liberalci, zeleni in levica vztrajajo pri spremembi naziva.
Hrvaška kandidatka za podpredsednico za demokracijo in demografijo Dubravka Šuica je bila na zaslišanju tri ure. Postavili so ji tudi vprašanje o njenem imetju, a ga je Antonio Tajani preprečil, češ da to ni predmet debate tukaj. Na vprašanje, kakšen je njen recept za uspeh, pa je dejala. "Brali ste članke, ki niso resnični. Vse bom dala za to, da bo moj položaj tukaj zgodba o uspehu."
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.