Kakšni so vaši občutki sedaj, tik pred vstopom v EU? Ste kaj vznemirjeni?
Na nek način sem vznemirjen. So se pa ti zadnji tedni že kar vlekli, tako da je že čas, da končno vstopimo v Unijo.
Komisar za širitev Verheugen pravi, da je nekoliko nervozen. Rekel je, da se počuti kot trener nogometne ekipe, ki bo prvič igrala, pa ne ve, ali bo pokazala vse, kar zna. Ste tudi vi kaj živčni?
Ne, nisem nervozen. Tudi ne dvomim v to, da bi Slovenija ne pokazala tistega, kar zna. Je pa on tisti, ki je širitev pripeljal do uspešnega zaključka in razumem, da se tako počuti.
Slovenija je najbolje pripravljena prihodnja članica Unije, seveda pa se ob vstopu vsake države vedno pojavijo določeni problemi. Je možno, da pride do t. i. širitvenega šoka?
Do širitvenega šoka ne bo prišlo. Kakšni manjši problemi se lahko tu in tam pojavijo, taki, ki jih je bilo težko vnaprej predvideti. Ampak kaj bistvenega se ne bo zgodilo. Ne glede na to, ali se bodo ti problemi pojavili ali ne, pa je pomembno, da se vsi zavedamo, koliko truda smo vložili v to, da smo danes tukaj in da nas ima vsa Evropa za najbolje pripravljeno kandidatko.
V kolikšnem času se bo, po vaši oceni, Slovenija v celoti integrirala, tako da med nami in sedanjimi članicami ne bo večjih razlik. Kdaj torej lahko pričakujemo vstop v schengensko območje brez notranjih meja ter uvedbo skupne evropske valute?
Zaenkrat gre vse po programu. Del schengenskega območja naj bi postali leta 2006, najhitreje, kot je mogoče. Tudi z evrom hitimo, že v letošnjem letu naj bi vstopili v t.i. čakalnico pred uvedbo evra, ki traja dve leti. Tako bomo skupno valuto uvedli leta 2007.
Razlike med posameznimi državami Unije bodo po novem velike. Kaj bi rekli, v kakšno Unijo bomo čez nekaj ur vstopili, bo to Unija nacionalnih interesov oz. združevanja manjših skupin držav, ki vodi v t. i. Evropo dveh hitrosti?
Mislim, da ne bi smeli stopiti v Evropo dveh hitrosti. Razvitost ni odločilna. Je pa res, da vstopamo v drugačno Evropo od tiste, v kakršni so članice danes. V bolj raznoliko. V širitvah, ki bodo gotovo še sledile, se bo ta raznolikost še povečala. Ampak to me ne skrbi, mislim da to celo plemeniti Evropo, ki nas konec koncev povezuje na skupnem teritoriju za skupne cilje.
Vprašanj in pomislekov je tik pred vstopom v Unijo še veliko. Kaj bi odgovorili tistim, ki se bojijo, da bodo tujci pokupili najboljša podjetja, da bomo razprodali najlepše dele države, da bomo izgubili nacionalno identiteto?
Izkušnje kažejo, da so strahovi bistveno večji od tistega, kar nato pokaže praksa.
Nekateri tudi opozarjajo, da bi Bruselj lahko postal novi Beograd, da bomo torej samo dajali, dobili pa malo. Kaj menite o tem?
To se ne more zgoditi. Slovenija bo, gledano zgolj s finančne perspektive, med srednje razvitimi, v bivši Jugoslaviji pa smo bili najbolj razviti. Ampak to ni tisto bistveno v okviru Evrope.
Pred kratkim ste dejali, da je eden ključnih problemov v EU odtujenost evropskih institucij. Če se bo to nadaljevalo, bodo ljudje bežali stran od Unije. Kako nameravate sami zdaj, ko boste v Bruslju, obdržati stik s Slovenijo?
Sam nameravam, vsaj v tej polovici leta, delovati tako, da bom poizkušal pomagati gospodu Verheugnu pri širitvenih vprašanjih, hkrati pa čimbolj obdržati tudi stik s Slovenijo, da bi Slovencem čim bolje predstavljal, kaj se v Bruslju dogaja. Mislim, da je to ena od mojih ključnih nalog. Kajti če tisti, ki gremo v evropske institucije, preveč pobegnemo od ljudi, je to narobe.
Funkcija evropskega komisarja je nadnacionalna, zastopati boste morali evropske interese. Kako pa se boste predstavljali v svetu, kaj boste najprej: Slovenec, Evropejec, Evropejec slovenskega rodu...?
Najprej seveda kot Slovenec. To se ne more zamenjati. Seveda pa kot nekdo, ki s srcem živi za Evropo.
Kdaj se odpravljate na novo delovno mesto v Bruselj? Evropski parlament vas bo potrdil v sredo?
Da, vendar svojo službo nastopim že v ponedeljek zjutraj.
