Janković bi za dogovor o miru ponudil kar Ljubljanski grad

Ljubljana se vsako leto 9. maja spominja osvoboditve na ta dan leta 1945. S sireno na glavnem kolodvoru in veliko zastavo na Ljubljanskem gradu so takrat ob petih zjutraj sporočili, da je konec štiriletne okupacije med drugo svetovno vojno. Znamenita kukavica Radia Svobodna Ljubljana se je prvič oglasila ob 6.30. Zazvonili so zvonovi ljubljanskih cerkva, partizanska brigada pa je na Magistratu izobesila slovensko zastavo in s tem simbolično oznanila osvoboditev mesta.

"Bili so na strani zaveznikov, ki so premagali največje zlo 20. stoletja, fašizem in nacizem. Takrat so rekli, in dolgo smo verjeli, da se nikoli več ne ponovi. Ta praznik praznujemo predvsem z željo, da se nikjer več ne ponovi ta grozna zgodba druge svetovne vojne," je v svojem uvodnem nagovoru poudaril ljubljanski župan Zoran Janković, ki je pozval k ogledu razstave 1495 dni v Mestnem muzeju, o kateri smo že poročali.

Ob tem je dodal, da danes ne moremo biti več tako optimistični kot pred desetimi, dvajsetimi leti. "Imamo morijo v Gazi, vojno v Ukrajini. Ne razumem nobenega od teh voditeljev, ki verjame, da lahko z orožjem pokori nek narod, doseže, česar dogovor ne more," je zmajal z glavo.

Ozrl se je tudi na včerajšnjo izvolitev novega papeža, ki je v svojem prvem nagovoru prav tako poudarjal sporočilo miru. "Njegov nastop je bil dober in morda ena ideja, ki jo lahko danes pošljem s tega mesta papežu ... naj povabi v en zaprt prostor, jaz ponujam Ljubljanski grad, vse svetovne verske voditelje in državnike velikih držav, ki odločajo o obstanku planeta, ali bomo še živeli ali ne bomo. Naj sedijo kolikor časa hočejo, dokler ne bodo dosegli dogovora o miru in svobodi. To je tisto, kar potrebujemo," je poudaril.

"In tudi tukaj bi počakali beli dim. Če se odločijo za Ljubljanski grad, bomo pa še dimnik naredili," se je pošalil, misleč na dimnik, ki ga pred konklavom namestijo na streho Sikstinske kapele in nato naznani trenutek, ko je dosežen dogovor o novem papežu.

'Tematika miru se mora vnašati v politično debato'

"Na take ideje gledam kot na dobronamerne pobude, ki zaslužijo pozornost in podporo," je za 24ur.com dejal Danilo Türk, diplomat in profesor mednarodnega prava, ki je prejel naziv častnega meščana Ljubljane. "V diplomaciji je pa vedno tako, da se redko katera ideja uresniči in da so dosežki nekaj, česar nihče ne more načrtovati ali napovedovati. Običajno zahtevajo zelo veliko let, da se res nekaj od tega zgodi. Ampak pobude so pa potrebne," je dodal slovenski politik, ki je en mandat preživel tudi na položaju predsednika republike.

"Seveda je mir osnova vsega, saj brez miru ni mogoče ničesar narediti, napredovati na noben način, če ni miru. Tisto, kar je bolj zanimivo pri tej stvari, pa je doseči, da je mir trajen. Kajti noben mir ne more biti večen, večen mir ne obstaja. Pač pa je lahko trajen, trajen skozi neko daljše obdobje. In to je izziv, ki ga mnogi ljudje ne razumejo. Imajo občutek, da so neke kratkoročne stvari bolj pomembne. Zato je pomembno, da se tematika miru vedno znova vrača, da se vnaša v politično debato in se potem poskuša tudi kaj resnejšega narediti," je razložil.

A pred 80 leti smo rekli: nikoli več! "To je bilo rečeno že velikokrat prej, takrat ni bilo prvič. Tudi po 1. svetovni vojni je bilo rečeno, da nikoli več vojne. In to so rekli ljudje, ki so bili 20 let kasneje v vojni tudi sami," je spomnil Türk, ki je bil tudi prvi slovenski veleposlanik pri Združenih narodih.

'Zlo je vsaka vojna'

Ob bok na odru mu je stopila tudi legendarna igralka Milena Zupančič, ki je prav tako postala častna meščanka Ljubljane. Ko se je ozrla nazaj, je priznala, da je kot igralka in javna osebnost čutila dolžnost, da se odzove in opredeljuje glede različnih pojavov v družbi."Nikoli nisem bežala pred nalogami t. i. družbene odgovornosti. Pri tem nisem bila – in ne bom mogla biti nikoli – pomirjena in samozavestna. Ker se vedno znova dogajajo nove krivice, vojne, sovražnosti med posamezniki in narodi. Premnogi v svetu pa ob tem lahkotno zapirajo oči," je dejala.

"Ne mislim, da je javno izpostavljanje stvar poguma, to je stvar etičnih načel in občutka odgovornosti. Je pogumno nasprotovati oboroževanju, vojnam? Je pogum res stvar mladostne zaletavosti, ali pa je morda odraz zrelosti? Čeprav vem, da nam v resnici ni nič znanega o načrtih, ki jih kujejo v velikih centrih moči, in da nimamo vpliva na njihovo odločanje, mi to ne more odvzeti energije, s katero nasprotujem tistim, ki jim je zlo predmet poželenja. Zlo pa je vsaka vojna," je z odra položila na srce.

Tudi v prvih izjavah po slovesnosti sta častna meščana poudarila nasprotovanje oboroževalni dirki. "Obsedenost z oboroževanjem se mi zdi močno problematična in ne bo pripeljala do ničesar dobrega," je opozoril Türk."Sem zelo ostro proti in mislim, da je večina ljudi proti oboroževanju, proti vojnam," je povedala Zupančičeva. Dodala je, da čeprav ljudi nihče ne posluša, vseeno ne smejo utihniti.

Od doma sta šla mož in sin

Po spomine na vojno na naših tleh pa ni treba seči 80 let nazaj, orožje je ropotalo tudi kasneje. "27. junija 1991 zjutraj sta šla oba od doma. Težko je bilo, ker nisem vedela, kdaj in kako se bo končalo," se na banketu po končani prireditvi spominja gospa Sonja.

"Res je, sin je že odslužil vojsko, star je bil 20 let in je vodil ekipo specialcev Teritorialne obrambe (TO)," pritrdi major Borut Zajec, tudi sam veteran vojne za Slovenijo. "Začel sem kot poročnik Jugoslovanske ljudske armade (JLA), rezerva, in končal kot komandant brigade, ki je branila Ljubljano. Bili smo ena od treh brigad v Ljubljani, 1200 teritorialcev, od prvega dne vojne. Ostali smo dežurni do oktobra, do odhoda zadnjega vojaka. Moja skrb je bila kasarna v Šentvidu," pripoveduje.

Med vojno za Slovenijo je bil star 50 let, pravi. "Ko sem praznoval abrahama, mi je Janez Janša za rojstni dan, kot spomin na vojno, prinesel nemško brzostrelko. Takrat je bil moj šef, bil je minister za obrambo," se spominja tudi poznanstva iz leta 1990 v vrstah Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ), katere našitek nosi tudi danes.

Tudi njega pa ti časi zelo spominjajo na čas pred vojno. "Zelo me spominja na tiste čase. In sem jezen, ker sem že toliko star, da ne morem več kaj veliko narediti," zmaje z glavo. "Odobravam pa ustanovitev aktivne rezerve po zgledu TO, kar je obrambni minister Borut Sajovic včeraj govoril, tega sem najbolj vesel," izpostavlja pomen usposabljanja.

Dolga rdeča preproga

Sajovic je bil tudi na današnji slavnostni seji, poleg njega pa tudi ministrski kolegi Asta Vrečko, Alenka Bratušek, Andreja Katič, Klemen Boštjančič, Franc Props, Bojan Kumer, ter številni poslanci, vodje poslanskih skupin, predstavniki mednarodnih organizacij, gospodarstveniki, predsednik Ustavnega sodišča Rok Čeferin, zgodovinar Peter Štih.

Premier Robert Golob je prišel v spremstvu partnerice Tine Gaber, ki praznuje prav na isti dan kot Ljubljana, zato ji je župan Janković z odra čestital, podžupan Janez Koželj pa ji je izročil rojstnodnevni šopek.