Častna meščana Ljubljane postala Spomenka Hribar in Peter Čeferin

Na slavnostni seji so podelili nagrade in plakete mesta ter naziva častnega meščana. Pri filozofinji in sociologinji Spomenki Hribar je občinska komisija za priznanja v utemeljitvi naziva izpostavila njen intelektualni in državljanski angažma ter zapisala, da je imela "kar največji vpliv na globinske spremembe družbene, kulturne in vrednostne klime v Sloveniji od 80. let dalje". Hribarjeva pa je ob podelitvi Ljubljano označila kot svetlo in ustvarjalno ter pozvala tako k spoštovanju mesta kot tudi samih sebe in drugih.

Odvetnik Peter Čeferin pa po mnenju omenjene komisije velja "za neustrašnega odvetnika, ki za svojega klienta, ki se v kazenskem postopku spopada z državo, stori vse, kar mora in kar mu dopuščajo predpisi." Na prireditvi so ga označili za starosto odvetništva. Sam pa je v zahvalnem govoru izpostavil, da od rojstva živi in deluje v Ljubljani, zaradi česar se je od nekdaj počutil kot meščan Ljubljane, zato je bil ob novici, da bo prejel naziv častnega meščana, zelo počaščen.

Nagrade glavnega mesta so prejeli organizator športnih dejavnosti in direktor Ljubljanskega maratona Gojko Zalokar, vodja zavoda Šport Ljubljana Drago Banović, ravnateljica Vrtca Trnovo Suzana Antič, ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca Marjan Gorup ter Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.

Plakete pa so prejeli arhitekt Viktor Pust, igralski kolektiv Šentjakobskega gledališča Ljubljana, Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, Bojanka Genorio, ki vodi Dom starejših občanov Fužine, glasbenik Tomaž Domicelj, Kulturno društvo Ženski pevski zbor Svoboda in Janez Winkler, partizan, taboriščnik in eden idejnih očetov maratona Franja.

Janković poudaril pomen solidarnosti in sodelovanja v času epidemije

Janković je na tradicionalni slavnostni seji mestnega sveta na Ljubljanskem gradu, ki je lani zaradi epidemije odpadla, letos pa potekala z manj gosti, med drugim spomnil na preteklo leto, v katerem so se začeli soočati z epidemijo, in naštel nekaj sprejetih odločitev v zvezi s tem, denimo, da v času epidemije ne bodo odpuščali in da najemnikom lokalov niso zaračunali najemnine. Pomagali so tudi z brezplačnimi nastanitvami za zdravstvene delavce in parkirnimi mesti, je spomnil. Kot je dodal, so vedeli, da lahko epidemijo premagamo le s sodelovanjem.

Čas epidemije so po županovih besedah v Ljubljani izkoristili tudi za številne investicije, ki jih v času, ko je mesto polno obiskovalcev, ne bi mogli. Med projekti, ki so že izpeljani ali so še v teku, je omenil urejanje cest in kanalizacije, plinsko-parno enoto Toplarne Ljubljana, prenove šol in vrtcev, projekt Cukrarne in prenovo Roga.

Glede odnosov mesta z državo je župan omenil v četrtek podpisan dogovor med vlado in Mestno občino Ljubljana (Mol) o izvajanju programov in nalog po zakonu o glavnem mestu za obdobje 2020–2023, ki v Ljubljani vključuje 29 projektov, večinoma državnih, a bodo po Jankovićevih besedah Ljubljani prinesli veliko.

Kritičen do državnega vrha

Ob tem je župan povedal, da so ga novinarji spraševali, ali sta s predsednikom vlade Janezom Janšo našla skupni jezik. "Kar je dobro za Ljubljano in Slovenijo, bom podprl, čeprav sem druge politične opcije, kot je predsednik vlade," je zatrdil župan. Ob tem je izpostavil, da je v času pandemije dolžnost vseh, ki so na vodilnih položajih, da ustvarjajo zaupanje z meščani, državljani in sodelavci. "To nam je v Ljubljani uspelo, na žalost tega zaupanja na nivoju države ni," je dejal.

Kritičen je bil do državnega vrha, ki je dovolil, da so na praznik upora proti okupatorju brali domobranske pesmi. Tako po njegovih besedah ni nenavadno, da so bili še isti dan v Ljubljani množični protesti. "Protesti v Ljubljani so dovoljeni, jih podpiram pod pogojem, da so tako mirni," je dejal. Poudaril je, da pod aktualnim vodstvom v Ljubljani ne bo domobranskih spomenikov. Prav tako je bil kritičen do ustavitve financiranja STA in nekaterih odločitev poslancev DeSUS.

Janković je meščane za soboto povabil na tradicionalni pohod po Poti ob žici, ki bo sicer letos tako kot tek trojk zaradi epidemioloških razmer potekal v prilagojeni obliki. Pohod po Jankovićevih besedah nosi sporočilo, da v Ljubljani, razen tiste v času druge svetovne vojne, niso in ne bodo imeli žice okrog mesta. "Predvsem pa v Ljubljani mi domačini ne bomo imeli žice v glavah," je dejal Janković in slednje zaželel tudi vsem v državi in Evropi.