Jankovićevo županovanje v znamenju afer: od Stožic do farmacevtke

Kriminalisti danes opravljajo hišne preiskave na Mestni občini Ljubljana in pri županu Zoranu Jankoviću doma, so potrdili na Molu. Na PU Ljubljana so pojasnili, da gre za preiskovanja kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in korupcije. Ljubljanski župan se je v času svojega županovanja znašel že v več sodnih postopkih, a v nobeni zadevi do zdaj še ni bil pravnomočno obsojen. 

Primer Tritonis

Ljubljanska občina je leta 2009 podjetju Tritonis za dober milijon evrov prodala 1.600 kvadratnih metrov veliko parkirišče za Bežigradom, ki ni bilo v lasti občine. Občina je morala na podlagi sodbe Tritonisu dobrih sedem let in pol po sklenjenem ničnem poslu vrniti 1,5 milijona evrov. 

Višje sodišče pa je novembra 2014 zavrnilo zahtevo specializiranega državnega tožilstva, da se zoper Zorana Jankovića uvede sodna preiskava, saj ni bil podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja. 

Afera Farmacevtka

V primeru Farmacevtka je bil Janković osumljen, da je od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v Lekarni Ljubljana. Do razkritja je prišlo v času, ko so kriminalisti Jankoviću prisluškovali zaradi drugih zadev. Zaradi suma kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje ga je Policija nato ovadila tožilstvu. 

Okrožno sodišče je listine in prisluhe, ki so dokazovali ureditev zaposlitve, zaradi napake tožilke Blanke Žgajnar izločilo iz postopka, njene pritožbe sta nato sodišči, tako višje kot vrhovno, zavrnili. Primer je padel. 

Primer Gratel

V omenjenem primeru je bil ljubljanski župan obtožen jemanja podkupnine pri gradnji optičnega omrežja. V ospredju tožilskih očitkov se je znašlo pol milijona evrov, ki jih je ljubljanska občina dobila od gradbene družbe Gratel. Janković naj bi marca 2007 od Gratela zahteval 500.000 evrov, v zameno pa naj bi podjetju znova dovolil prekop javnih površin pri gradnji kabelskega omrežja, kar mu je z odpravo prej izdanega dovoljenja prepovedal kmalu po izvolitvi.

Gratel je nato ljubljanski občini v dveh obrokih nakazal po 250.000 evrov kot donacijo za obnovo Ljubljanskega gradu in dela nadaljeval skladno z novoizdanim dovoljenjem. Janković je trdil, da je šlo za donacijo oz. odškodnino občini zaradi čezmernih posegov v prostor. 

Okrožno sodišče v Ljubljani je župana oprostilo obtožb o prejemanju podkupnine, na kar se je tožilka pritožila. Njeno pritožbo je nato zavrnilo višje sodišče, s tem pa potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. 

Stožice: gramozna jama

Tožilstvo je županu očitalo zlorabo uradnega položaja, da bi družbi Grep pridobil veliko premoženjsko korist pri sanaciji stožiške gramozne jame. A po sodni preiskavi in vloženi obtožnici je ljubljansko okrožno sodišče kazenski postopek ustavilo. 

Tožilka Blanka Žgajnar se je na odločitev pritožila, a je nato višje sodišče njeno pritožbo zavrnilo. 

Stožice: oškodovanje evropskih sredstev

Tožilstvo je Jankoviću očitalo tudi zlorabo položaja za pridobitev velike protipravne premoženjske koristi in goljufijo na račun sredstev EU.

Za tožilstvo je bila sporna sklenitev pogodbe med občino in Grepom za najem 2500 parkirnih mest v okviru centra Stožice za okoli 1,8 milijona evrov na leto, s čimer naj bi Grepu omogočili, da je izpolnjeval pogoje bank za pridobitev prve in druge tranše posojila v skupni višini 87,9 milijona evrov. Občina je po prepričanju tožilstva s tem prišla do 9,4-milijonskega sofinanciranja iz državnega proračuna in sredstev EU, pri tem naj bi zahtevku za izplačilo priložila ponarejeno situacijo družbe Grep.

Tožilstvo je trdilo, da nobeno od občinskih podjetij toliko parkirnih mest ni potrebovalo in da je bil namen le, da bi Grep, za katerim sta stali družbi Gradis Skupina G in Energoplan, izpolnjeval pogoje bank.

Junija lani je okrožno sodišče v Ljubljani Jankovića oprostilo obtožb. Odločitev še ni pravnomočna, saj je tožilka napovedala pritožbo. 

Stožice: hladilna strojnica

Tožilstvo je ljubljanskemu županu in peterici soobtoženih očitalo, da naj bi Energetika Ljubljana po posredovanju župana za tri milijone evrov od Grepa kupila prostore za hladilno strojnico v Stožicah, čeprav Grep ni bil lastnik, ampak je imel le stavbno pravico. 

Nekaj denarja naj bi se po prepričanju tožilstva steklo neposredno na županov račun. Na predobravnavnem naroku decembra 2021 so vsi obtoženi krivdo zanikali.

Projekt Stožice

Osnovna ideja projekta Stožice je bila relativno enostavna. MOL zasebnemu partnerju da zemljišče, ta pa za občino zgradi stadion in dvorano, zase pa trgovski center. Oktobra 2007 je tako ljubljanska občina objavila razpis, marca 2008 so z zmagovalcem, podjetjem Grep, ki je ponudilo 81 milijonov evrov, podpisali pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Sprva je torej kazalo dobro, Grep je našel tudi kupca za trgovski del, srbsko družbo Delta, ki je bila pripravljena v gradnjo vložiti več 200 milijonov evrov. Gradnja se je začela, a posel s Srbi je zaradi finančne krize padel v vodo, Grep je izgubil glavni vir financiranja gradnje. 

Da bi vendarle lahko prišel do novih, prepotrebnih bančnih posojil, naj bi mu, tako tožilstvo, na pomoč z različnimi posli priskočil tudi ljubljanski župan. A to ni bilo dovolj. Projekt se je začel dražiti, rok za dokončanje športnega parka zamikati, številni podizvajalci – na projektu jih je delalo okoli 100 – so brez plačila, tudi zaradi obljub ljubljanskega župana, dela končali. Grep je medtem na veliko zapravljal za razkošna kosila, darila, zasebne polete, glasbene nastope in sponzorstva.

Epilog stožiške zgodbe pa: javni del projekta, ki je zaživel avgusta 2010, a še vedno ni povsem končan, je na koncu stal kar 114 milijonov evrov. Grep je zaradi večstomilijonskih dolgov končal v stečaju. Banke so izgubile 135 milijonov, podizvajalci so ostali brez 30 milijonov evrov. Na pol zgrajeni skelet trgovskega mastodonta pa še danes sameva in propada. 

Pred dnevi smo sicer poročali, da je zasebni del Stožic, ki je bil v lasti poslovneža Izeta Rastoderja, kupila družba MG Mind iz Bosne in Hercegovine. Za koliko, je skrivnost, prav tako pa tudi še ni znano, kakšne načrte ima s Stožicami novi lastnik. Ne more biti nič drugega kot trgovski center, pa je jasen ljubljanski župan.