Janez Janša bo še tretjič slovenski premier: 52 poslancev je glasovalo za

V Državnem zboru se je zjutraj začela razprava o kandidatu za predsednika vlade Janezu Janši, ki je trajala skoraj osem ur. Tajno glasovanje se je začelo ob 16.45 uri, ob 17.15 pa je bil znan rezultat glasovanja – 52 poslancev od 84 je glasovalo za, ena glasovnica je bila neveljavna, ostali pa so bili proti. Janša je tako že tretjič postal slovenski premier.

V nagovoru DZ se je zahvalil za zaupanje. Kot je dejal, se zavedajo, da so pred njimi pomembni izzivi, hkrati pa so prepričani, da so te izzive z odgovornim upravljanje z državo in povezovalno politiko sposobni premagati. "Danes je bil storjen prvi korak. Pričakujem, da bom lahko v relativno kratkem času pred ta visoki zbor prinesel tudi kandidatno listo za novo vlado," je še dodal.

Izvolitev novega premierja je predsednik SMC Zdravko Počivalšek, ki bo del nove koalicije, označil za dobro novico za Slovenijo in konec obdobja politične negotovosti. Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša pa je dejal, da je bil rezultat boljši, kot je pričakoval, in da je to še dodatna podpora za vlado, ki bo trdna.

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je po seji ugotavljal, da je Janša prejel trden mandat za sestavo vlade, je pa napovedal, da bo Levica ostra opozicija s pogledom v naslednjo vlado, ki bo bolj razvojno in socialno naravnana.

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je poudarila, da so v stranki "ostali zvesti svojim načelom, svojim obljubam volivcem". Nameravajo pa v stranki po njenih besedah biti konstruktivna opozicija, saj je določene stvari v državi treba narediti, ne glede na to, kdo vodi vlado.

Prvak SNS Zmago Jelinčič izida glasovanja posebej ni komentiral, prav tako ni želel odgovoriti na vprašanje, ali je tudi on prispeval glas podpore Janši.

Novi premier v jutranjem nagovoru povezovalen

Janša je uvodoma pojasnil usmeritev nove vlade in dejal, da stranke prihodnje vladne koalicije v ospredje postavljajo tisto, kar jih združuje in povezuje. Med programski cilji je izpostavil debirokratizacijo, decentralizacijo in ustanovitev demografskega sklada. Po njegovih besedah je splošno spoznanje prihodnje koalicije, da je staranje prebivalstva strateška težava. Prav tako je napovedal ustvarjanje okolja za gospodarski razcvet.

Koalicijske stranke so po njegovih besedah v koalicijski pogodbi izhajale iz aktualnega položaja v Sloveniji oziroma dejstva, da je dosedanji premier Šarec s svojim odstopom povzročil vladno krizo. Janša je poudaril tudi, da sta pred novo vlado le dobri dve leti mandata, vsaka koalicija za polovični mandat pa je lahko zgolj kompromis o tistih rešitvah, o katerih se vsi koalicijski partnerji strinjajo.

Kot temeljno izhodišče programskih smernic nove vlade je izpostavil, da Slovenija zmore več od tega, kar trenutno izkazuje. Napredek je po njegovih besedah mogoče doseči z ukrepi, ki ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev, drugi pa bodo terjali tudi določene višje prispevne stopnje.

Napovedal je, da bodo k sodelovanju povabili tudi opozicijo in manjšinjska poslanca. Vsi, ki so po zadnji vladni krizi "to roko že sprejeli, v bistvu ponavljajo veličino korakov tistih, ki so leta 1990 pred usodnim zgodovinskim plebiscitnim glasovanjem Slovencev za samostojno Slovenijo pomagali graditi takratno enotnost naroda, brez katere bi danes namesto vas odločali v neki drugi prestolnici. Naša vrata za sodelovanje v skupno dobro ostajajo odprta tudi za vse ostale. Mi nikogar ne izključujemo," je dejal ob koncu predstavitve.

Debirokratizacija in decentralizacija: 'Del administrativnega dela javnega sektorja zaposluje preveč ljudi' 

Med področji, ki jih je po njegovem mnenju mogoče urediti brez finančnih vložkov, je navedel debirokratizacijo in decentralizacijo. Prepričan je, da je z debirokratizacijo možno bistveno pospešiti splošni razvoj v državi. "Imamo del administrativnega dela javnega sektorja, ki zaposluje preveč ljudi, tudi kakovostnih kadrov, po drugi strani pa teh primanjkuje v gospodarstvu in jih iščejo z lučjo pri belem dnevu. Tukaj je nujno potrebna določena prerazporeditev," je dejal. Znova je izpostavil je tudi preveliko število predpisov.

Zaradi centralizma pa je Slovenija po njegovih besedah v stanju, ki škodi ne samo obrobju, ampak tudi centru, Ljubljana se denimo duši v prometu. Koalicija bo vse nove institucije postavila centra, v nadaljevanju pa bi bilo treba že obstoječe razseliti po državi, je ocenil. Opozoril je tudi, da še vedno nimamo pokrajin.

Med premiki, ki zahtevajo obsežna finančna sredstva, pa je omenil ustanovitev demografskega sklada, v katerega se bo preneslo državno premoženje, da se bo tam plemenitilo. "Tukaj so rezerve in treba se je organizirati v smer, da te rezerve izkoristimo," je prepričan. Ob tem je priznal, da problemov, povezanih z demografsko sliko, ni možno rešiti v enem mandatu.

'Trenutna sestava ni sposobna zagotavljati obrambe države'

Dotaknil se je še vprašanja migracij in poudaril, da je tisti, ki pride k nam, če ga povabimo, dobrodošel, enako če je v težavah in mu pomagamo. "Vendar ne more pričakovati, da bomo mi sprejeli njegove navade, njegov način obnašanja, njegovo kulturo, ampak upravičeno pričakujemo, da bo on sprejel našo".

Dotaknil se je tudi vprašanja varnosti in ocenil, da trenutna sestava ni sposobna zagotavljati obrambe države in "če bo šlo tako naprej, čez dve leti niti blefirati ne bomo več mogli. Zato je vsaj začasna odmrznitev vojaške obveznosti nujna."

Ob javnem zdravstvu in šolstvu potrebna konkurenca 

Opozoril je tudi, da je v državi, ki ima javno zdravstvo in javno šolstvo, potrebna konkurenca, ki zagotavlja kakovost. Zagotovil je, da Slovenija nikoli ne bo javnega zamenjala s privatnim sistemom, a dodal, "da ne en, ne drugi sistem ne bosta delovala, če bosta samoumevna, če ne bo nobene konkurence in možnosti izbire".

Problemi v zdravstvu so po njegovih besedah rešljivi, ampak ne brez tega, da se tam vzpostavi red, in ne brez tega, da dogradi plačni sistem. In to velja še za nekatere druge podsisteme, je dodal. Pri tem je izpostavil, da poleg visokokvalificiranih strokovnjakov v tujino odhajajo tudi visoko donosna podjetja, ki bodo, če v prihodnosti ne bodo imela doma konkurenčnih pogojev, odhajala še bolj.

Poleg tega bo v prihodnosti po njegovi oceni potrebno višanje prispevnih stopenj, tako za zdravstvo, kot za oskrbo starejših. "Ampak to višanje bo šlo mimo neopazno, če bomo ustvarjali več, če bo gospodarska rast velika, če bomo odpravil vse te ovire," je dodal.

Brexit strateška katastrofa, vodenje Sveta EU izziv 

Kar zadeva mednarodnih izzivov, je izpostavil prihajajoče vodenje Sveta EU. Ocenil je, da je brexit za EU strateška katastrofa in da zdaj v Evropi enostavno ni čas za eksperimente. Opozoril je tudi, da se krepi pritisk večjih držav na spremembo načina odločanja v uniji. Lizbonska pogodba pa daje tudi manjšim državam članicam možnosti, da si enakopravnost izborijo, še posebej, če so dovolj spretne in če so se sposobne povezovati s tistimi, ki imajo podobne interese.

'Stranka SMC ostaja ista levosredinska stranka' 

Svojo podporo so v strankah SDS, SMC, DeSUS in NSi pojasnjevali z željo, da delujejo za blaginjo Slovenije. Kar nekaj kritik pa je, tudi iz DeSUS in SMC, letelo na račun odhajajočega premierja Marjana Šarca. 

Vodja poslanske skupine SMC Zorčič je dejal, da so leta 2018 res izjavili, da ne gredo v vlado z Janšo in njegovo SDS in so se tega tudi držali. Verjeli so v stabilno manjšinsko vlado Marjana Šarca, a so "pomanjkanje potrebnega dialoga znotraj koalicije in opitost od rezultatov javnomnenjskih anket pripeljali do krhanja odnosov med nekaterimi koalicijskimi partnerji, ki še danes niso sposobni tvornih pogovorov". Da so začeli pogovarjati o sodelovanju v novi vladi po njegovih besedah ni v nasprotju z voljo volivcev, "proti njihovi volji so kvečjemu politične igrice in računice, ki vodijo k odstopom in brezvladju".

"Stranka SMC ostaja ista levosredinska stranka, moderna stranka, častna stranka, če se referiram na včeraj nekatere izrečene izraze, stranka socialno-liberalnih vrednot, ki se podaja na težko politično pot sodelovanja in usklajevanja z novimi strankami," je pri tem zagotovil Zorčič. V dobro države pa je treba po njegovih besedah preseči nekatere delitve.

Jurša: DeSUS nima ideoloških smernic in podlag

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v utemeljitvi odločitve stranke za vstop v Janševo vlado poudaril, da DeSUS nima ideoloških smernic in podlag. Kot je dejal, njihovi člani "izhajajo iz različnih družbenih sfer, ki se zavedajo zgodovine, a je ne uporabljajo za politično obračunavanje". "Če se ne bomo sposobni pogovarjati o vsebini, bodo stvari ostale nerešene," je poudaril in navedel, katere vsebine so na zahtevo DeSUS zapisane v koalicijski pogodbi. Med njimi sta ustanovitev demografskega sklada in sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, za katera je zdaj pravi trenutek "za sprejem brez fige v žepu".

Programske prioritete izpostavlja tudi predsednica DeSUS Aleksandra Pivec. Tudi današnji Janšev govor pred poslanci je bil po njenih ocenah konkreten, poudaril je ključne točke iz koalicijske pogodbe. Pivčeva napoveduje prizadevanje, da na vprašanja in izzive v prihodnjih dveh letih odgovorijo. "DeSUS ni izrazito ideološka stranka, imamo svojo ciljno skupino ljudi, za katero je treba poskrbeti, bodisi da gre za levo bodisi za desno vlado. To smo dokazali z jasno izraženimi programskimi izhodišči, ki smo jih vnesli v koalicijsko pogodbo in zanje zahtevali zagotovilo v finančnem in časovnem smislu," je dejala Pivčeva.

Jurša je bil še kritičen do ravnanja dosedanjega predsednika vlade, ki da je po nepričakovanem odstopu odgovornost za to prelagal na druge. Po Jurševih besedah je bilo takšno ravnanje "sila nezrelo in neresno". V Desus Šarcu tudi zamerijo, da so za njegov odstop naprej izvedeli iz medijev, kar ni bila "ravno lepa zahvala za 18-mesečno skupno delo".

NSi: V odhajajoči koaliciji ni bilo iskrenega partnerskega odnosa 

Po oceni vodje poslanske skupine NSi Jožefa Horvata v odhajajoči koaliciji ni bilo pravega, iskrenega partnerskega odnosa, v takem primeru pa je propad koalicije neizbežen. Kot je dejal, je zdaj "pred nami nov začetek, novo upanje za Slovenijo". 

Pri tem je Horvat poudaril, da politika NSi temelji na zelo jasnih vrednotah; državo želijo graditi na vrednotah, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, pravičnost in varnost, kakor tudi na načelih enakopravnosti, subsidiarnosti, solidarnosti in odgovornosti. Še posebej se je dotaknil zdravstva ter med drugim napovedal, da bodo umaknili svoj predlog zakona, ki bi skrajšal čakalne vrste, in bodo koaliciji predlagali novi, še izboljšan zakon.

Kdo bo zasedel ministrske stolčke? 

Janša ima na voljo 15 dni časa, da predlaga ministre nove vlade – ti uradno še niso znani, so pa v zadnjem tednu v javnosti že zaokrožila številna imena morebitnih ministrov. SDS naj bi sicer prevzela ministrstvo za notranje in zunanje zadeve, finance, okolje in prostor ter kulturo, NSi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, obrambo ter infrastrukturo, SMC naj bi vodila gospodarstvo, izobraževanje, pravosodje ter javno upravo, DeSUS pa kmetijstvo in zdravstveni resor. 

Počivalšek je dejal, da si z delom želijo začeti takoj in da ne potrebujejo vajeniške dobe. "Ministrska ekipa bo dorečena danes oziroma jutri," je napovedal.

V SDS in Desus niso želeli pojasniti, kdaj bodo kandidate potrjevali na organih strank, bo pa to predvidoma enkrat v tem tednu, izvršilni odbor SDS naj bi po nekaterih neuradnih informacijah zasedal v četrtek.

Z mesta predsednika DZ je ob izvolitvi novega mandatarja odstopil Dejan Židan. Ob tem se je poslankam in poslancem zahvalil za sodelovanje in poudaril, da njegova stranka SD v novi vladi ne bo sodelovala. Kdo ga bo nasledil, še ni jasno, neuradno pa naj bi to bil vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič. Počivalšek je dejal, da je kandidat za novega predsednika javna skrivnost.

Naborništvo, univerzalni otroški dodatek, učinkovito varovanje meje ... 

Iz podpisane koalicijske pogodbe so sicer razvidni ključni ukrepi nove vlade – med njimi postopno uvajanje naborniškega sistema in šestmesečnega vojaškega roka, 'ureditev razmer v policiji' in dosledno spoštovanje azilnega postopka. Napovedujejo tudi dvig povprečnine občinam, stanovanjsko shemo za mlade in gradnjo najemniških stanovanj, pa reformo politike socialnih transferjev ter vnovično uvedbo brezplačnega vrtca za drugega in vse naslednje otroke, ki so sočasno vključeni v vrtec. Uvedli naj bi tudi učinkovite ukrepe za skrajševanje čakalnih vrst ter prenovili zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Med konkretnejšimi projekti pa so uveljavitev e-vinjete, dokončanja domov za starostnike Vrtojba in Osilnica ter najmanj pet novih domov za starejše, ureditev pridelave in rabe konoplje v medicinske ter industrijske namene.