Janez Janša je v moderiranem pogovoru, ki je v ospredje postavil vprašanje, kako lahko z znanjem, podjetnostjo in sodelovanjem ustvarjamo nove priložnosti ter soustvarjamo prihodnost, dejal, da je število zaposlenih v javnem sektorju od osamosvojitve naraslo z okoli 126.000 na približno 196.000 leta 2025. Rast je bila po njegovih besedah na nekaterih področjih upravičena, med drugim zaradi večjih potreb v zdravstvu in socialnem varstvu, medtem ko v administraciji po njegovi oceni ni bilo enakih potreb.
Po Janševih besedah je treba del kadrovskega potenciala preusmeriti v gospodarstvo, kjer je veliko povpraševanje po delovni sili. Omenil je tudi 148.000 izdanih dovoljenj za tuje delavce. Pri tem je poudaril, da zaradi prestrukturiranja nihče ne bi smel ostati brez službe, temveč naj bi šlo za postopno in mehko preusmerjanje zaposlenih.
Janša je ob tem predstavil tudi vlogo strateškega sveta za gospodarstvo, ki ga vodi predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Svet naj bi združeval predloge gospodarskih združenj in posameznih gospodarstvenikov ter jih pretvarjal v konkretne predloge ukrepov. Po Janševih besedah naj bi bile konkretne rešitve pripravljene še letos, pri čemer je večina širših ciljev že vključena v koalicijsko pogodbo.
Pomemben del pogovora je namenil tudi izobraževanju. Po njegovem mnenju se mora izobraževalni sistem bolj prilagajati potrebam trga dela, saj se potrebe po kadrih hitro spreminjajo. Napovedal je prestrukturiranje srednješolskih in visokošolskih programov ter večji poudarek vseživljenjskemu učenju.
Logar: Najprej potrebujemo ugodno gospodarsko okolje
Prestrukturiranje javnega sektorja se sicer ne bo zgodilo čez noč. Najprej je treba ustvariti ugodno gospodarsko okolje, ki bo spodbujalo podjetništvo in omogočilo odločitev za vstop v zasebni sektor, je v odzivu dejal gospodarski minister Anže Logar.
O morebitnih presežkih zaposlenih v javnem sektorju ni želel govoriti. Kot je dejal, je njegova prednostna naloga oblikovanje ustreznega in ugodnega gospodarskega okolja, morebitne ugotovljene presežke pa bi bilo treba reševati skladno z veljavno zakonodajo.
Med ukrepi je izpostavil interventni razvojni zakon in razbremenitev gospodarstva, predvsem pri na področju normiranih samostojnih podjetnikih podjetnikov. Cilj je po njegovih besedah povečati privlačnost podjetništva in zasebnega gospodarskega dela.
Minister je ob tem zavrnil ocene, da bi interventni zakon državo stal več kot milijardo evrov. Kot je dejal, so na ministrstvu prejeli podrobne informacije finančnega ministrstva, po katerih so učinki bistveno manjši. Pri tem je opozoril na dinamične učinke gospodarske rasti. Po njegovih besedah vsaka dodatna odstotna točka gospodarske rasti pomeni približno 750 milijonov evrov dodatnih prihodkov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.