Kot je po zaključku zasedanja v Bruslju sporočil premier Janez Janša, se med državami članicami krepi soglasje o potrebi po ukrepih za znižanje cen energije in povečanje konkurenčnosti evropske industrije. Po njegovih besedah se je pokazalo široko soglasje o tem, v katero smer mora Evropa ukrepati, če želi znižati cene energije in okrepiti konkurenčnost svoje industrije.
Ob tem je bil kritičen do pretekle evropske energetske politike, predvsem do odnosa do jedrske energije in odvisnosti Evrope od ruskega plina. Zavzel se je za pomembnejšo vlogo jedrske energije in poudaril, da mora Evropa pred opuščanjem obstoječih energetskih virov zagotoviti ustrezne nadomestne zmogljivosti.
Janša ob tem pričakuje, da bo najpozneje v letu dni prišlo do resne revizije evropskega sistema trgovanja z emisijskimi kuponi CO2. Ta podjetjem v določenih industrijskih in energetskih dejavnostih nalaga pridobivanje emisijskih kuponov za izpuste toplogrednih plinov, njihova cena pa vpliva tudi na stroške proizvodnje električne energije.
Pri razpravi o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2028–2034 po Janševih besedah večjega napredka pri pogajanjih niso dosegli. Dogovora o novih virih financiranja evropskega proračuna še ni, premier pa ocenjuje, da bo pred decembrskim zasedanjem Evropskega sveta verjetno potrebno še dodatno srečanje voditeljev.
Slovenija bo v nadaljnjih pogajanjih zagovarjala pomen kohezijske politike, namenjene zmanjševanju razvojnih razlik med evropskimi regijami, je ob tem dodal.
'Razmere v Ukrajini najresnejše od začetka vojne'
Pomemben del zasedanja je bil namenjen tudi Ukrajini. Evropski voditelji so se pogovarjali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, po pogovoru pa je Janša ocenil, da so razmere v državi najresnejše od začetka ruske invazije pred več kot štirimi leti.
Opozoril je na zahtevno zimo, ki čaka Ukrajino, ter poudaril potrebo po nadaljnji evropski finančni pomoči. Prepričan je, da bo EU kljub nekaterim odprtim vprašanjem zagotovila približno deset milijard evrov dodatnih sredstev. Po njegovi oceni je prekinitev ognja mogoče doseči predvsem s krepitvijo položaja Ukrajine in slabljenjem sposobnosti Rusije za nadaljevanje vojne.
Slovenija podpira članstvo Črne gore v EU
Pomemben del zasedanja je bil namenjen tudi širitvi Evropske unije, ki jo je Janša označil za "strateški ofenzivni odgovor Evropske unije na izzive, s katerimi se srečujemo". Po njegovi oceni bi lahko EU z odločnejšo širitveno politiko v preteklem desetletju preprečila nekatere težave, s katerimi se sooča danes.
Voditelji so posebno pozornost namenili Črni gori, ki je med državami kandidatkami najdlje v pristopnem procesu. Janša je izrazil podporo Slovenije njenemu članstvu, ob tem pa ocenil, da bi lahko država v prihodnjih mesecih rešila nekatera odprta vprašanja s Hrvaško, ki so po njegovem mnenju predvsem simbolne narave. Slovenija bi ji pri tem lahko pomagala tudi z izkušnjami iz lastnega pristopnega procesa.
Na zasedanju so razpravljali še o evropski perspektivi Albanije, Moldavije, Severne Makedonije in drugih držav Zahodnega Balkana.
Razpravljali so tudi o migracijah, pri čemer se med članicami po besedah Janše krepi soglasje, da je treba dosedanjo migracijsko politiko spremeniti. Podobna stališča kot Slovenija naj bi zastopalo najmanj 22 držav. Ob tem je opozoril na počasnejši napredek pri zmanjševanju nezakonitih prehodov meja na zahodnobalkanski poti. Migracije bi lahko bile ena osrednjih tem decembrskega zasedanja Evropskega sveta.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.