Janša: Gospodarstvo bistven faktor stabilnosti Slovenije

Slovenija je leta 2008 po 10 letih intenzivnega razvoja dosegla 91 odstotkov evropskega povprečja po kupni moči prebivalstva. "Danes smo še vedno tam. Slovenija torej v tem času na tem področju ni prišla nikamor," je na dogodku v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) v Ljubljani poudaril Janez Janša.

Eden glavnih razlogov za neizkoriščenost potencialov je po njegovih besedah nestabilnost. V zadnjih letih ima Slovenija z njo veliko težav tako v gospodarstvu kot politiki, je opozoril.

Da ima Slovenija še vedno relativno veliko blaginjo, se imamo po njegovih besedah zahvaliti dvema bistvenima dejavnikoma stabilnosti – lokalni samoupravi in slovenskemu gospodarstvu. "Podjetjem bi bilo danes nedvomno lažje, če ne bi nasprotniki učinkovitih rešitev blokirali toliko ukrepov," je dejal.

Opozoril je na rast deleža javne porabe v slovenskem bruto domačem proizvodu, ki je že dosegla nevzdržno raven. Rešitev vidi v tako imenovanem davčnem sidru oziroma z ustavo določeni omejitvi javne porabe. "S tem dobimo temeljni pogoj za stabilno davčno okolje. Davčno sidro je največje možno zagotovilo za stabilnost," je poudaril.

Kot posebej problematično je izpostavil rast števila zaposlenih v javni upravi. Vlada bo storila vse, kar je v njeni moči, za optimizacijo in povečanje učinkovitosti na tem področju, je napovedal.

Žalosti ga, da je Slovenija pod prejšnjo vlado in tudi prej zapravila toliko priložnosti. Vendar pa se mnogi kljub vsemu očitno od tega niso ničesar naučili, je opozoril. Dokaz tega je po njegovih besedah tudi zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije.

"Nasprotovanje temu zakonu je nasprotovanje uspešni Sloveniji," je dejal. Ta referendum bo zato po njegovih besedah pomembnejši, kot se morda komu zdi. "To referendumsko odločanje bo začrtalo pot prihodnjega razvoja Slovenije," je poudaril.

Obrtnikom in podjetnikom je zagotovil, da bo vlada storila vse za "življenjsko" zakonodajo brez nepotrebnih obremenitev in omejitev. To velja tudi za implementacijo evropskih direktiv, kjer je po njegovih besedah pogosto prišlo do uvajanja še strožjih pravil, kot so jih pripravili v Bruslju.

Letos so v OZS zbrali 149 zahtev do vlade in jih povezali v Strategijo razvoja malega gospodarstva 2026–2030. Mnoge od teh zahtev so po premierjevih besedah že del koalicijske pogodbe. "To ni nek ozek politični program, temveč program razvoja," je dejal. "Treba je narediti določene zadeve, to okolje pa mora nato ostati stabilno," je dodal.

"Če bomo imeli močno obrt, močno gospodarstvo, bomo imeli močno Slovenijo," je v izjavi za medije ob robu današnjega 21. Foruma obrti in podjetništva v organizaciji OZS dejal predsednik zbornice.

V uvodnem nagovoru je opozoril, da je bilo gospodarstvu v zadnjih štirih letih naloženih več kot 20 novih obremenitev. Nekatere so bile po njegovem mnenju uvedene brez ustreznega dialoga in brez resne presoje posledic. Med drugim je opozoril na nenehno spreminjanje pravil, nove prispevke, nove administrativne obveznosti in nove stroške.

Cvar je izpostavil tudi padec Slovenije na lestvici svetovne konkurenčnosti, ki jo pripravlja švicarski Inštitut za razvoj menedžmenta (IMD). Slovenija je leta 2026 med 70 primerjanimi gospodarstvi zasedla 49. mesto, kar je tri mesta slabše kot leto prej in kar 17 mest slabše od najboljše uvrstitve, je spomnil.

Letošnji forum sicer poteka ob začetka mandata nove vlade. Po Cvarovem prepričanju gre za čas priložnosti, ko se določajo prednostne naloge, postavljajo razvojne usmeritve in sprejemajo odločitve, ki bodo vplivale na poslovanje podjetij v prihodnjih letih.

Pričakovanja obrtnikov in podjetnikov so visoka, se pa v zbornici zavedajo, da vseh 149 njihovih zahtev ni mogoče izpolniti. A prve napovedane ukrepe Cvar vidi kot pozitiven signal.

Med pozitivnimi predlogi za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki jih podpirajo v OZS, je omenil interventni zakon za razvoj Slovenije. Slednjega so še pred vzpostavitvijo nove vlade pripravili poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov in Resnice. Sindikalne centrale so medtem v torek začele zbirati podpise v podporo razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o tem zakonu.

"Ta zakon nikomur nič ne jemlje in najbolj žalostno je to, da igrajo predlagatelji na karto ljubosumja ravno na eni točki, to pa so plače tistih razvojnih kadrov, ki jih v Sloveniji moramo obdržati," je bil kritičen Cvar.

Zbrane na forumu je nagovoril tudi predsednik državnega sveta in prvak Fokusa Marko Lotrič. Izpostavil je, da mala in srednje velika podjetja v Sloveniji ustvarijo več kot 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Tako kot Cvar je opozoril na nestabilno poslovno okolje, ki da močno škoduje gospodarstvu.

Ob tem je izrazil obžalovanje, da "določene strukture" nasprotujejo interventnemu zakonu. "Nasprotujejo mu strukture, ki le delijo tisto, kar drugi ustvarijo," je bil kritičen.

Predsednik Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko Franz Xaver Peteranderl je medtem pozdravil partnerstvo med gospodarskima združenjema. Obregnil se je ob vse bolj omejujočo evropsko zakonodajo, ki da najbolj duši mala in srednje velika podjetja. "Obrtniki in podjetniki potrebujemo pogoje, v katerih bomo lahko normalno delali, ne pa se nenehno spraševali, kakšne nove omejitve nas čakajo jutri," je še dejal.

Ukrepe za izboljšanje gospodarskega okolja je napovedal tudi podpredsednik vlade ter minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar. "Podjetniki ne potrebujete navodila za odhod v tujino. Potrebujete pogoje, da delate, ustvarjate. Ne zahtevate obljub, temveč pričakujete odgovornost," je dejal.

Kot tri bistvene zaveze vlade na tem področju je izpostavil manj administracije, hitrejše postopke in stabilna pravila. "Država je in mora biti servis, da lahko v gospodarstvu rešujemo težave," je poudaril.

Obrtnikom in podjetnikom je obljubil predvidljivo okolje. "Podjetje mora presenečati trg, ne pa država presenečati podjetja," je dodal.