Slovenski predsednik vlade Janez Janša se je na delovnem sestanku srečal s hrvaškim kolegom Ivom Sanaderjem, s katerim sta pregledala sklepe s predhodnega srečanja, premiera pa sta tudi pretehtala načine dosedanjega obravnavanja odprtih vprašanj in izmenjala mnenja o metodologiji njihovega reševanja v prihodnosti. Med drugim sta ugotovila, da so ustvarjeni pogoji za konstituiranje slovensko-hrvaške zgodovinske komisije, so sporočili iz kabineta premiera Janše.
Pogovori tudi o incidentih na morju
Janša in Sanader sta posebno pozornost namenila tudi možnim rešitvam za zbližanje stališč glede skupne izjave o izogibanju incidentom na morju in konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja ter pripravam na skupno sejo obeh vlad, ki bo spomladi na Hrvaškem.
Hrvaški premier Sanader je slovenskega kolega seznanil z aktualnimi prizadevanji hrvaških oblasti glede popolnega sodelovanja s haaškim sodiščem, ki predstavlja pogoj za začetek pogajanj za članstvo v Evropski uniji. Predsednik vlade Janša je izrazil upanje, da bodo zagotovila in dokazi o sodelovanju s haaškim sodiščem, ki jih je Hrvaška v zadnjem času predložila Evropski uniji, upoštevana v pogovorih o evropski perspektivi Hrvaške.
Zakaj tajno srečanje?
Odprta vprašanja in težave med državama so znana že dlje časa in v zadnjem času se niso pojavila nova, zato ni povsem jasno, zakaj sta se premiera Hrvaške in Slovenije srečala skrivaj.
S strani slovenske vlade danes ni bilo mogoče dobiti pojasnil. Nekdanji premier in šef opozicije Tone Rop meni, da je bilo vse skupaj neprimerno in neučinkovito. "To srečanje je zelo nenavadno, čudno in neobičajno v mednarodni praksi. V kolikor bi šlo za zasebno srečanje dveh kolegov, se o tem niti ne poroča posebej. Če pa je šlo za uradni sestanek, je pa šlo za neko dejanje, ki ima za rezultat ustanovitev še ene komisije," pravi Rop. Sam bi od svojega naslednika pričakoval, da bo srečanje bolje pripravljeno in z določenim ciljem, ki bi prinesel boljše odnose. Dejstvo sicer je, da to doslej ni uspelo še nobenemu premieru.