Janša: Koalicija v dveh letih uresničila slabih 14 odstotkov napovedanega

Janez Janša je bil v uvodu današnje seje odbora, ki je bila sklicana na zahtevo SDS, kritičen do vlade bodisi zaradi ukrepov, ki jih je sprejela na različnih področjih, bodisi zato, ker so po njihovi oceni ustrezni ukrepi umanjkali. Začel je pri reorganizaciji vlade s povečanjem števila ministrstev in ugotavljal, da je bila obljuba, da nova ministrstva ne bodo zahtevala novih zaposlitev, prazna.

Od nastopa vlade 1. junija 2022 do 1. aprila letos se je namreč po njegovih navedbah skupno število zaposlenih v državni upravi povečalo za 534, hkrati pa se je v tem času število vojakov in policistov zmanjšalo za več kot 500. Namesto njih se je zaposlila birokracija, je ugotavljal in dodal, da je tako reorganizacija v državni upravi prinesla več kot 1000 novih zaposlitev v manj kot dveh letih, kar pomeni strošek blizu 100 milijonov evrov bruto.

Ocenil je, da je vladna koalicija sama sebi naredila velik problem s tem, ko je ukinila ukrepe iz protibirokratskega paketa, ki je bil sprejet v prejšnjem mandatu. Zdaj pa se po njegovih besedah ravno ti podvojeni ali pa predolgi postopki uporabljajo kot izgovor, zakaj neka stvar ni narejena, pri čemer je posebej izpostavil popoplavno obnovo. "Zdaj, ko je treba hitreje sanirati situacijo po poplavah, jamrate, da so postopki predolgi," je dejal. 

Na področju zdravstva je od celega paketa obljub, ki jih je podpisala koalicija, po njegovih besedah morda realiziranih šest odstotkov. Čakalne vrste so se podaljšale, poteka zdravniška stavka, ki je najdaljša v zgodovini. Vlada pa se – namesto, da bi šla v nek odprt dialog –, "trudi preko medijskega monopola diskreditirati zdravstvo, zdravnike. Predsednik vlade, ki je troživka, jih imenuje za dvoživke," je dejal prvak SDS.

Menil je, da se ne išče dejanskih rešitev, ob tem, da je v EU vsaj pet ali šest držav, kjer je zdravstvo organizirano tako, da vzorno deluje in "ni treba izumljati tople vode". Govori se o krepitvi javnega zdravstva, dejansko pa se predlagajo rešitve, ki sodijo v okvir državnega zdravstva. Govori se o tem, kako zasebno zdravstvo zažira javno zdravstvo, dejansko pa ti radikalni ukrepi, s katerimi se posega v državni zdravstveni sistem, krepijo ravno to zasebno zdravstvo, ker pač najboljši kadri odhajajo tja, je opozoril.

Pri reformi plačnega sistema je po njegovih besedah vlada na začetku izbrala pameten pristop, zdaj pa potekajo neka pogajanja, kjer iz meseca v mesec odlagajo roke, do kdaj se bodo zmenili. Stavkajo upravne enote, od hitrosti katerih je v veliki meri odvisna tudi hitrost razvoja. "Ne vem, zakaj je slovensko gospodarstvo tako potrpežljivo, da tukaj ni nekega glasnejšega upora proti tej situaciji, ker kamorkoli prideš, jamrajo, da zdaj se pa čaka in sredstva zamujajo, obresti se višajo, ker pač neke vloge nekje stojijo," je dejal.

13.000 računalnikov, ki v veliki meri ostajajo nerazdeljeni, so po njegovem lakmus stanja na področju digitalne preobrazbe. "Kako naj ljudje verjamejo, da je to novo ministrstvo sposobno digitalizirati slovensko javno upravo, če ni sposobno iz tistega skladišča v Logatcu zastonj razdeliti 13.000 računalnikov," se sprašuje Janša.

Opozoril je tudi, da ostajajo neuresničene vladne obljube na področju stanovanjske politike. Zdaj pa se mladim namesto stanovanj "ponuja glasovanje o marihuani". Medtem ko je bilo v mandatu prejšnje vlade veliko očitkov, da socialni dialog ne poteka, pa zdaj, ko Ekonomsko-socialni svet ne deluje, očitno ni nobenega problema, je še nanizal ter se ob koncu dotaknil še področja migracij.

Kot je dejal, se namera o vzpostavitvi dveh migrantskih centrov na južni meji ne sme realizirati. Najbolj pa po njegovih besedah pogrešajo neko iniciativo do sosednje Hrvaške, ki je prevzela odgovornost za schengensko mejo, da se ji tudi ponudi pomoč, neko evropsko akcijo, da se zunanja meja EU zavaruje. "Tisočkrat več energije se vlaga v priznanje neke teroristične entitete kot v reševanje tega problema, ki slovenske davkoplačevalce veliko stane," še meni predsednik največje opozicijske stranke.

V NSi po dveh letih dela vlado označili kot počasi se učečo in neučinkovito

Poslanec NSi Jožef Horvat je dve leti vlade Roberta Goloba danes pospremil z besedami, da smo spremljali dve leti počasnega učenja. Gledamo že četrto ponovitev vlad novih obrazov, rezultati pa so podobno neučinkoviti kot v prejšnjih predstavah, je dodal. Kljub temu ocenjuje, da bo vlada zaradi udobne večine v DZ zdržala do konca mandata.

"Zdi se, da se bomo z nesposobnostjo in neučinkovitostjo te vlade ukvarjali do naslednjih volitev," je bil oster na današnji novinarski konferenci. Kot primere tega je naštel val stavk v javnem sektorju, nezadovoljstvo zaposlenih v zdravstvu, nezadovoljstvo ljudi na poplavljenih območjih, ki da še vedno čakajo na prve konkretne ukrepe, in opozorila gospodarstva, da gre država v napačno smer.

"Podobno kot svoje sodelavce tudi svoje obljube meče čez ramo. 30 dni do specialista, 30.000 stanovanj za mlade, pokojninska in davčna reforma, to je samo nekaj ciljev, ki si jih je ta vlada zadala," je navedel. Spomnil je na veliko število glasov, ki jih ima koalicija v DZ. "Še nikoli v zgodovini Slovenije neka vlada ni imela tako udobne večine in še nikoli v zgodovini ni tako amatersko zapravila takšne priložnosti," je bil kritičen.

Vladi je očital še, da ni uspela pomiriti političnih nasprotij, temveč jih je v doseganju kratkoročnih političnih ciljev celo poglabljala. Kot primere je navedel "grobo politizacijo ključnih institucij in zlorabo represivnih organov, povezavo vrha Policije, Nacionalnega preiskovalnega urada in obveščevalnih služb z Robertom Golobom" in obstoj "vladnih medijev, ki se jih uporablja za diskreditacijo političnih nasprotnikov".

Meni še, da želi Golobova vlada privatizirati energetiko in izrazil nasprotovanje t. i. solarizaciji Slovenije, saj da sta jedrska in hidroenergija ključna vira električne energije. "Poti v nizkoogljično družbo brez drugega bloka jedrske elektrarne ne bo," je ocenil.

Glede davčne politike je vladi očital, da je ljudem naložila za 7,5 milijarde dodatnih davčnih obremenitev in obljubila davčno reformo, ki naj bi razbremenila delo, sedaj pa govori le še o davčnih spremembah. "Potrebujemo višje neto plače za vse visoko kvalificirane razvojne kadre, ne le za nekatere," je prepričan Horvat. Stimulacijo zgolj tistih, ki bi se vrnili v Slovenijo, je označil za diletantski ukrep in ocenil, da bi bilo bolje, da vlada uvede razvojno kapico in v splošnem poskrbi za talente in najboljše kadre. Kritiziral pa je tudi poseg v obdavčitev samostojnih podjetnikov, ki uveljavljajo normirane stroške, in izrazil sum, da se vlada s tem maščuje zdravnikom.

Vajeti so vladi po njegovih besedah ušle iz rok tudi na področju zdravstva, kjer želi čakalne vrste skrajšati tako, da zdravnikom omeji ali celo prepove delo. V NSi bi se tega nasprotno lotili tako, da bi izkoristili vse kapacitete v zdravstvu, to sicer čakalnih vrst ne bi povsem odpravilo, bi pa jih občutno zmanjšalo, je ocenil poslanec opozicijske stranke.

Po Horvatovih besedah pa vlada podcenjuje tudi področje varnosti in resnost grožnje, ki jo prinašajo nezakoniti prehodi meje. Kljub navedenemu pa Horvat ocenjuje, da bo koalicija zdržala do konca mandata, a se ne nadeja, da bo v tem času rešila ključna vprašanja družbe.