Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno

Janša je prejšnji teden, ko je napovedal nadaljnje korake sestavljanja svoje četrte vlade, ponovil, da vlade ne sestavljajo za vsako ceno, koalicijska pogodba pa da bo zavezujoča za koalicijske partnerje.

V izjavi za javnost ob robu današnje izredne seje DZ je Janša dejal, da je glede koalicijske pogodbe "na mizi še okoli pet odstotkov". "So tudi nekatere večje, težje stvari," je priznal. Podpis pogodbe pričakuje, "ko bo ta usklajena", naslednja faza pa je kadrovski razrez.

Ne glede na to, kdaj predlog za mandatarja vloži, nadaljevanje postopka ni možno, dokler se ne izteče 14-dnevni rok, je spomnil. "Ta se izteče naslednji torek," je dodal.

Na vprašanje, kdaj pričakuje, da bo Slovenija imela naslednjo vlado, pa je odgovoril: "Če jo bo imela, so za to postavljeni dokaj jasni zakonski roki." Meni, da je mogoče, da bi novo vlado dobili v začetku junija. "Bistveno več časa ni," je dodal.

Na vprašanje, koliko poslanskih podpisov pričakuje pod koalicijsko kandidaturo ob govoricah o pritiskih na poslance Demokratov in Resnice, pa je odvrnil, da ne računajo na nič. Pričakuje pa toliko podpisov, da bo dovolj za kandidaturo. "Se pravi od strank, ki bodo tako ali drugače podprle koalicijsko pogodbo," je dodal.

Podobno je dejal tudi prvak NSi Jernej Vrtovec, ki je ocenil, da bi torej nova vlada v DZ lahko zaprisegla "nekje konec maja, v začetku junija". Najprej pa morajo uskladiti koalicijsko pogodbo, ki bo "ključnega pomena za to, da determiniramo delovanje koalicije v naslednjih štirih letih," je poudaril.

Na vprašanje, koliko poslanskih podpisov pričakuje pod koalicijsko kandidaturo ob govoricah o pritiskih na poslance Demokratov in Resnice, pa je Janša odvrnil, da ne računajo na nič. Pričakuje pa toliko podpisov, da bo dovolj za kandidaturo. "Se pravi od strank, ki bodo tako ali drugače podprle koalicijsko pogodbo," je dodal.

Vodja poslanske skupine Demokrati Tadej Ostrc je sicer zanikal, da bi bili njihovi poslanci deležni pritiskov. "Mi smo skladni in se pogovarjamo, če so kakšne dileme, jih z razgovori razčistimo in to je to," je zatrdil.

SDS, Demokrati in trojček NSi, SLS, Fokus so sicer že uskladili izhodišča za koalicijsko pogodbo nove vlade. V njej, kot kaže, ne bo Resnice, bo pa ta podpirala vlado pri nekaterih vprašanjih. Med drugim bodo njihovi glasovi potrebni za izvolitev mandatarja, saj ta za izvolitev potrebuje 46 glasov.

O usklajevanju pogodbe pa je tudi Vrtovec potrdil, da ostajajo odprti še nekateri "ključni elementi, ki jih moramo še dogovoriti". Kot je dodal, pa je optimist in bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da nastane razvojna vlada v okviru desnosredinskih strank.

Ostrc je medtem o tem, da je koalicijska pogodba usklajena v 95 odstotkih, dejal, da to sliši prvič danes, a "če je temu tako, je to odlično". Poudaril pa je, da ima mandat za pogajanja predsednik stranke Anže Logar. Po drugi strani pa je zatrdil tudi, da so v poslanski skupini o aktualnem dogajanju zelo dobro obveščeni. Ključno zanje pa bo, da lahko v največji meri udejanjijo program stranke. Doslej nakazana smer kaže, da bo temu tako "v zelo veliki meri", meni.

O kadrovskem razrezu Vrtovec in Ostrc danes nista želela govoriti, saj da bo ta prišel na vrsto šele po dogovorjeni vsebini. Zato po Vrtovčevih besedah tudi že zdaj vlagajo zakonodajne predloge, ti pa bodo po njegovi oceni "močno tkivo, ki bo porok za dobro delovanje v naslednjem mandatu".

Glede tega, ali bi njega osebno zanimal resor za energetiko, pa je dejal, da to trenutno ni na mizi, a "energetika in drugi blok je mene zanimal že v parlamentarnih klopeh". Podobno o osebnih ambicijah o vodenju resorja za zdravstvo odgovarja tudi Ostrc. "Zdravstvo je eden izmed treh temeljev, od katerih mi ne odstopamo, predvsem krepitve javnega zdravstvenega sistema. Od odgovornosti seveda ne bežimo, jaz pa sem trenutno poslanec državnega zbora in to delo opravljam vsak dan z zavzetostjo," je dejal.

V izhodiščih za koalicijsko pogodbo, ki so bila usklajena, sta po besedah najverjetnejšega mandatarja med prioritetami tako debirokratizacija kot decentralizacija: "Pod tema dvema besedama se skrivajo obsežni ukrepi, ki bodo prispevali k temu, da bo funkcioniranje države cenejše in tudi bolj kakovostno," je Janša nanizal v izjavi za javnost ob robu izredne seje DZ, ki je posvečena predlogu interventnega zakona za razvoj Slovenije.

Janša je dodal, da ukrepi, ki so predlagani, res izdatno posegajo v strukturo proračunskih izdatkov. "Res pa je tudi, da je ta zakon napisan za drugačno vladanje, kot smo ga spremljali v zadnjih štirih letih," je dodal.

DZ se je na torkovi izredni seji seznanil z odločitvijo predsednice republike Nataše Pirc Musar, da v prvem krogu kandidata za mandatarja DZ ne bo predlagala. Kot je pojasnila, je po posvetih s poslanskimi skupinami ugotovila, da se večinska podpora ne izkazuje nikomur, kandidata za vodenje manjšinske vlade pa ne želi predlagati.

Zato je formalno začel teči drugi, 14-dnevni krog iskanja mandatarja, v katerem lahko do 19. maja svojega kandidata poleg predsednice republike predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev.

V drugem krogu je pričakovati kandidaturo predsednika SDS Janeza Janše, ki si po spremembi zakona o vladi prizadeva za oblikovanje še četrte koalicije pod njegovim vodstvom.