Na zaslišanjih prejšnji teden je bilo po besedah glavnega finskega preiskovalca v zadevi Patria Kaja Erika Björkquista na mizi veliko dokumentov, ki so vsi povezani z eno ali več osebami. To je po njegovem tudi razlog, da so jih pokazali osumljenim. V zvezi z zaslišanjem nekdanjega premierja Janeza Janše pa finski preiskovalec ni želel razkriti, koliko dokumentov mu je bilo pokazanih in kateri. Finski preiskovalec ni želel odgovoriti, česa je osumljen Janša. Dejal je le, da je v preiskavi v vlogi osumljenca. "On sam to ve. Če hoče iti ven s to informacijo, to lahko naredi," je pojasnil.
Na vprašanje, ali tako imenovani štabni dokument, o katerem je v preteklih dneh govoril Janša, torej ni tako pomemben za preiskavo, je odvrnil, da to seveda je pomemben dokument. Je pa poudaril, da v zvezi s tem želi razjasniti, da nekdanji premier Anton Rop in pokojni predsednik Janez Drnovšek, ki sta v dokumentu omenjena, "nista česar koli osumljena v tej preiskavi, ki jo vodim". Mladina je sicer poročala, da Björkquist razprave o štabnem dokumentu ne razume, saj da Drnovšek in Rop "nista pomembni imeni".
Zaslišan tudi Zagožen?
Na vprašanje, če pozna Jožeta Zagožna, ki je bil v prejšnjem mandatu direktor Holdinga Slovenskih elektrarn in predsednik nadzornega sveta Gorenja, je odgovoril, da ga je že srečal. Kriminalisti naj bi pretekli teden zaslišali tudi njega, a Björkquist informacije uradno ni želel potrditi. Prav tako omenjene informacije ni potrdil Zagožen. Kot je dejal, o tem v času preiskave ne bo dajal nobenih izjav, kot mu je pred časom svetoval tudi njegov pravni svetovalec.
Je pa Zagožen poudaril, da se v zadevi Patria peljeta dva procesa. Eden je tisti, ki ga peljejo organi, torej uradni, drugega pa peljejo novinarji. Ob sodbi, ki naj bi bila pravična, se tu po njegovih besedah "ustvarja vzporedna sodba ljudstva". Kot je poudaril Zagožen, bi bilo treba počakati, da organi svoje opravijo, šele nato naj komentatorji in novinarji to ocenjujejo. Zaradi zapisov v nekaterih medijih si po njegovih besedah ljudje, ki se ne poglabljajo, o zadevi ustvarijo vtis še pred koncem postopka. Po drugi strani pa je dostikrat tako, da tudi organi potem delujejo pod pritiskom javnosti, je še dodal.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.