Predsednik vlade Janez Janša je predsedniku DZ, predsednikom parlamentarnih strank ter poslanki in poslancu madžarske in italijanske narodne skupnosti poslal pismo glede podpisa sporazuma parlamentarnih strank Partnerstvo za razvoj, v katerem bi se dogovorili o ključnih ciljih prihodnjega razvoja Slovenije ter določili okvirne poti za njihovo uresničitev. Kot so sporočili iz kabineta premiera, Janša v pismu podpira predlog, da bi vsebinski del sporazuma nadgradili s proceduralnim dogovorom, ki bi omogočil opozicijskim strankam oz. poslancem sodelovanje pri oblikovanju konkretnih rešitev za uresničevanje razvojnih ciljev iz Partnerstva za razvoj še pred formalno vložitvijo zakonskih projektov v zakonodajno proceduro.
Na podlagi konkretnih pripomb, ki so jih parlamentarne stranke že ali pa jih še bodo posredovale, bo pripravljena druga verzija Partnerstva za razvoj, prav tako pa tudi predlog proceduralnega dogovora. Janša je naslovnike pisma pozval, da po pregledu zbranih pripomb morebitne dodatne predloge za vsebinski ali proceduralni del Partnerstva za razvoj pošljejo najkasneje do 28. marca.
V pismu opozarja, da vseh načelnih pripomb na vsebinski del Partnerstva za razvoj ne bo mogoče upoštevati. Kot je zapisal, LDS v svojem dopisu omenja nekatera nova področja, ki naj bi jih dokument obravnaval, predsednik SD pa se je zavzel za krajšanje prvotnega besedila. Ob takšnih nasprotujočih si predlogih premier ne namerava spreminjati prvotnega pristopa, ki bo gradil na vključevanju konkretnih novih elementov v besedilo, če bodo imeli širšo podporo, ter na izločanju tistih osnovnih predlogov, ki široke podpore ne bi dobili.
Predsednik vlade pa je v pismu največjo opozicijsko stranko pozval tudi k večji resnosti pri obravnavi predloga, saj različna pogojevanja v stilu spreminjanja koalicijske pogodbe ali upoštevanja nekaterih političnih zahtev opozicije, ki so v temeljnem nasprotju s programom sedanje koalicije in ne sodijo v domeno Partnerstva za razvoj, ne zvenijo niti verodostojno niti odgovorno. LDS je bila na začetku mandata enakopravno povabljena v koalicijo, kjer bi imela možnost sooblikovati njen program, vendar je povabilo zavrnila.
V primeru Partnerstva za razvoj pa ne gre za "spreminjanje sedanje koalicije in njenega programa, temveč za iskreno ponudbo te koalicije za sodelovanje pri ključnih razvojnih vprašanjih Slovenije, pri katerih lahko sodelujejo vsi, ki to želijo". Kot navaja premier, opozicija v prejšnjih mandatih svoje podpore strateškim vladnim projektom (EU, NATO, sporazum s Hrvaško) ni pogojevala z nepovezanimi političnimi zahtevami.
Prav tako meni, da navedba SD v predlogu proceduralnega dela sporazuma, po kateri zaveza predsednikov parlamentarnih strank ne bi v ničemer obvezovala njihovih poslanskih skupin, ni mišljena resno. "Kakšen smoter bi potem imelo podpisovanje sporazuma in dolgotrajno usklajevanje posamičnih zakonskih rešitev, če to v ničemer ne bi vezalo poslancev v DZ pri dejanskem sprejemanju usklajenih rešitev," ob tem v pismu sprašuje Janša in dodaja, da je samo po sebi razumljivo, da predsednik stranke ali kdo drug v njegovem imenu ne more podpisati nečesa, kar njegovi poslanci ne podpirajo.
Da bi vsebinski del sporazuma nadgradili s proceduralnim dogovorom, ki bi omogočil opozicijskim strankam oz. poslancem sodelovanje pri oblikovanju konkretnih rešitev za uresničevanje razvojnih ciljev iz Partnerstva za razvoj še pred formalno vložitvijo zakonskih projektov v zakonodajno proceduro, je predlagal predsednik SD Borut Pahor. Kot je v pismu zapisal premier, lahko ob uporabi izkušenj, ki jih parlamentarne stranke v Sloveniji imajo pri pripravi nekaterih konkretnih rešitev ob vstopanju v EU in NATO ter pri pripravi t.i. zaščitne zakonodaje v mandatu 1996-2000, oblikujejo dovolj učinkovit sistem predhodnega usklajevanja, ki bo omogočal polno sodelovanje opozicije v pripravljalni fazi projektov in hkrati pospešil kasnejšo formalno proceduro.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.