Janša: Malo možnosti, da bi se do konca leta dogovorili o proračunu

"Jaz mislim, da je možnost, da pride do dogovora do konca leta 35 odstotkov, nič več," je o pogajanjih o dolgoročnem proračunu EU (MFF) za obdobje 2028–34, ki bodo ena osrednjih tem tokratnega vrha EU, povedal Janez Janša.

Slovenija po njegovih besedah sicer v pogajanjih "trdno ostaja na tem, da branimo sredstva za skupno kmetijsko politiko in za kohezijo".

Premier, ki se že četrtič pogaja o evropskem dolgoročnem proračunu, je obenem izrazil obžalovanje, da je Slovenija kljub svojim velikim potencialom še vedno močno odvisna od kohezijskih sredstev. Dodal je, da je leta 2005, ko so v času njegove prve vlade stekla pogajanja o MFF, upal oziroma verjel, da bo Slovenija že v naslednjem sedemletnem finančnem okvirju med državami, ki si bodo prizadevale, da bi čim manj sredstev namenjale drugim, ne pa med tistimi, ki se borijo za čim več sredstev zase.

"Žal od leta 2008 nismo napredovali. To je nekaj, v kar se moramo Slovenci zelo resno zazreti, še posebej zdaj, ko se odločamo, po kateri razvojni poti bomo šli v prihodnje," je poudaril.

Ker je Slovenija "še globoko v koheziji", je po njegovih besedah v nadaljnjih pogajanjih o prihodnjem MFF bistveno, da skupina t. i. prijateljic kohezije, v kateri je poleg Slovenije še 16 drugih članic, ostane trdna in da je čim večja. Glede na pretekle izkušnje namreč na koncu običajno pride do kompromisa med tistimi, ki se zavzemajo za kohezijska sredstva, in tistimi, ki so za čim manjši proračun, je dejal premier.

Pred zasedanjem Evropskega sveta se je udeležil tudi srečanja voditeljev članic omenjene skupine. V skupni izjavi so pozvali k ambicioznemu, pravičnemu in uravnoteženemu proračunu, ki bo uniji omogočil naslavljanje novih izzivov in obenem ohranil tradicionalne politike.

Poudarili so pomen ohranitve višine sredstev za nacionalno-regionalne reformne načrte, vključno s kohezijsko in kmetijsko politiko, piše v izjavi, objavljeni na spletni strani italijanske vlade. Poleg tega so se zavzeli za pravičnejšo in bolj uravnoteženo prihodkovno stran ter izrazili nasprotovanje t. i. rabatom, v skladu s katerimi določene države neto plačnice pri vplačilih v proračun prejmejo popuste.

Janša je sicer ob prihodu na zasedanje voditelje izrazil pričakovanje, da bo končni obseg prihodnjega dolgoročnega proračuna unije manjši, kot je trenutno predlagano.

Predlog pogajalskega okvirja, ki ga je v soboto predstavilo irsko predsedstvo Sveta EU, predvideva obseg proračuna v višini okoli 1825 milijard evrov, kar je osem odstotkov oziroma 160 milijard evrov manj od predloga Evropske komisije iz julija lani. Irska je glede na ciprski predlog iz junija ohranila raven sredstev za kmetijstvo in kohezijo, zmanjšala pa jih je za konkurenčnost, obrambo in zunanje delovanje Unije.

Irski predlog pogajalskega okvirja vključuje tudi nekoliko posodobljene predloge novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna, pri čemer pa premier v predlogu irskega predsedstva ne vidi "nobenih inovacij".

Novi lastni viri, do katerih je Slovenija zadržana, bodo sicer po mnenju predsednika Evropskega sveta Antonia Coste ključni za sklenitev dogovora o proračunu EU za obdobje 2028–34. Pogajanja o njem prehajajo v odločilno fazo, cilj pa je, da se voditelji dogovorijo do konca leta.

V zadnjih dneh je sicer več članic – med njimi Italija, Nizozemska in Avstrija – poudarilo, da je vsebina dogovora pomembnejša od časovnice.