Zdravljica v slovenščini in angleščini, podpisani teniški lopar Žige Šeška, križ iz Macesnove gorice in zbirka knjig Janeza Janše. To so darila, ki jih je predsednik vlade danes izročil papežu Leonu XIV.
Ob tem pa še povabilo na obisk Slovenije. "Papež ima vabilo slovenskih škofov, ima tudi vabilo od mene. /.../ Dobil bo zelo verjetno tudi protokolarno vabilo, podpisano tako od predsednice države, ki prihaja na obisk čez nekaj tednov, kot od mene. Tako da ti postopki tečejo in verjamem, da bomo obisk papeža doživeli v prihodnjih letih," je dejal premier.
Predsednica države Nataša Pirc Musar bo Vatikan obiskala 26. oktobra. Takrat bo papežu v imenu države izročila tudi uradno povabilo na obisk Slovenije. Priprave medtem usklajeno potekajo med Uradom predsednice republike, Kabinetom predsednika vlade in zunanjim ministrstvom.
"Nikakor ni nemogoče, da bi to sprejel, odvisno pa je od tega, kakšne prioritete ima ta trenutek in za prihodnje obdobje," meni dolgoletni dopisnik iz Rima in poznavalec Vatikana Tone Hočevar.
Pred dobrim tednom je papež obiskal Francijo, kjer je Evropo pozval k pogumu pri iskanju miru. "Potrebna sta moč in velika moralna pokončnost, da nas zlo ne premaga, še posebej takrat, ko so rane globoke," je poudaril.
Pričakalo ga je več sto tisoč ljudi, čeprav Francija velja za eno najbolj sekularnih držav v Evropi. "Pa v Franciji ljudje ne hodijo k maši kot pri nas v Sloveniji – tam je največ štiri, pet odstotkov ljudi, ki so recimo da blizu Katoliški cerkvi. Pri nas je ta odstotek vsekakor večji," poudarja Hočevar.
A morebitni obisk papeža Leona XIV. ne bi bil podoben obiskoma Janeza Pavla II. pred skoraj tremi desetletji. Spremenila sta se tako Katoliška cerkev kot slovenska družba. "Je bolj kritična do vseh – levice, desnice in tudi do cerkve. Ampak mislim, da bi že iz radovednosti k papeževim mašam na prostem prišlo precej ljudi," pravi poznavalec Vatikana.
Če bo papež Leon XIV. povabilo sprejel, bo njegov obisk po skoraj treh desetletjih pomenil enega največjih dogodkov za Katoliško cerkev in Slovenijo.
Janša s papežem tudi o miru in prihodnosti odnosov s Svetim sedežem
Premier Janša in papež Leon XIV. sta danes med drugim sicer govorila tudi o nadgradnji vatikanskega sporazuma, ki ureja odnose med Slovenijo in Svetim sedežem. Janša se je ob tem papežu zahvalil za prizadevanja za mir in moralne smernice v času, ko starega svetovnega reda ni več, novega pa še ni.

Janša je ocenil, da ima odnos Slovenije z Vatikanom trdne temelje, stike pa formalizirane z dvostranskim sporazumom, ki je bil sklenjen leta 2001 in ratificiran leta 2004.
Kot je dejal v izjavi za medije po srečanju, sta s papežem Leonom XIV. med drugim govorila o tem, ali bi mogoče ta sporazum nadgradili z nekaterimi zadevami, za katere se je izkazalo, da bi bilo dobro, da so po teh letih tudi v sporazumu in urejene "na ta način, da pač je to nekaj trajnega, ne da pa vsaka vlada potem neke stvari spreminja".
Ob tem so se Svetemu sedežu zahvalili za pomoč pri vračanju sakralnih umetnin, ki so bile odnešene iz slovenskih verskih objektov in drugod v času druge svetovne vojne. "Zdaj se to hvala bogu vrača na svoje mesto," je dejal Janša.
Svetemu očetu je izrekel priznanje za njegova sporočila glede moralne rabe umetne inteligence, zavzemanje za mir in predloge za reševanje stvari "v času, ko je stari mednarodni red očitno odšel, novega še ni". Po njegovi oceni so moralne smernice prvega moža Cerkve "izjemno pomembne zato, da človeštvo ne zatava v mračno obdobje".
Na vprašanje o papeževem pogledu na oboroževanje v Evropi in njegovih pozivih k razorožitvi je Janša dejal, da papež "zagotovo ni zagovornik nekega idealističnega pacifizma, hkrati pa tudi na zagovornik nekega brezglavega oboroževanja". "Vidi svet tak, kot je, in dela na tem, da bi bil tak, kot si želimo, da bi bil," je povedal.
Kot so sporočili s Svetega sedeža, sta Leon XIV. in Janša v pogovorih poudarila tudi prispevek katoliške cerkve k slovenski družbi. V nadaljevanju pogovora sta obravnavala različne teme v svetu, med njimi politične razmere na Zahodnem Balkanu in prihodnje perspektive regije v procesu evropske integracije, so sporočili iz Vatikana.
Premier Janša je bil na delovnem obisku pri papežu Leonu XIV. kot prvi visoki predstavnik Slovenije. Nazadnje je bila konec leta 2024 na obisku pri Svetem sedežu predsednica republike Pirc Musarjeva, ki se je sešla s prejšnjim papežem Frančiškom.
Janša se je danes sešel tudi s tajnikom za odnose z državami v državnem sekretariatu Svetega sedeža Paulom Richardom Gallagherjem. Premier in njegova soproga Urška Bačovnik Janša sta imela na programu obiska v Vatikanu tudi ogled Sikstinske kapele in Rafaelove sobe.
Predsednik vlade je delovni obisk popoldne nadaljeval v Rimu s srečanjem z italijansko premierko Giorgio Meloni.
Govorila naj bi o odnosih med državama in v tem kontekstu tudi o slovenski narodni skupnosti v Italiji. Med odprtimi vprašanji je tudi nadzor na notranji schengenski meji s Slovenijo, ki ga Italija izvaja od oktobra 2023 in ga odtlej stalno podaljšuje – nazadnje ga je podaljšala do 18. decembra.
Nazadnje je Italijo kot predsednik slovenske vlade obiskal Robert Golob novembra 2023, ko je bil na delovnem obisku v Rimu. Melonijeva, ki italijansko vlado vodi od oktobra 2022 in je premierka z najdaljšim stažem v povojni Italiji, Slovenije v tej vlogi še ni obiskala.























































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.