
Slovenski premier Janez Janša je nagovoril Generalno skupščino ZN in izpostavil prioritete Slovenije med predsedovanjem EU. To so boj proti podnebnim spremembam, zavzemanje za človekove pravice, napredek Zahodnega Balkana, reforma ZN in medkulturni dialog. "Storili bomo vse, da to priložnost izkoristimo v dobro ne le Evrope, ampak celotne mednarodne skupnosti," je poudaril.
Kot je v svojem prvem govoru na GS ZN zatrdil premier, bodo med slovenskim predsedovanjem EU v prvi polovici prihodnjega leta "ZN v središču naših prizadevanj". "Ta organizacija še vedno najbolje predstavlja človeštvo," je dejal in opozoril na njeno vlogo pri ohranjanju miru in varnosti.
Nato je prešel na vprašanje podnebnih sprememb, pri čemer je dejal, da so razprave v minulih dneh pokazale, da svet prepoznava izzive človekovega vpliva na okolje. Slovenija je sicer po Janševih besedah resna glede svojih zavez v evropskem okviru, EU pa je dokazala, da je pripravljena in sposobna prevzeti pobudo.
Glede Balkana je Janša dejal, da je potrebno najti rešitve za mir in stabilnost, ki ne bodo zapravile dosedanjega napredka, potem ko je mednarodna skupnost v regijo v zadnjem desetletju in pol namenila precejšnje človeške, finančne in siceršnje vire. "Vložek je prevelik, da bi bile dividende miru za celotno regijo zapravljene na koncu procesa stabilizacije. Potrebne so rešitve, s katerimi bomo zavarovali te dividende in jih nato naložili naprej v skupni evropski projekt," je poudaril. Po govoru na GS je Janša odpotoval v Slovenijo.
Rupel na pogovorih o smrtni kazni
Zunanji minister Dimitrij Rupel se je na povabilo Portugalske kot predsedujoče EU in Italije kot glavne pobudnice aktivnosti v New Yorku udeležil srečanja držav sosponzoric resolucije Generalne skupščine ZN o smrtni kazni. Glavni namen srečanja je bil seznaniti prisotne z namenom resolucije in pridobiti čim več sosponzoric zanjo.

Tudi Slovenija podpira in se aktivno zavzema za popolno prepoved izvajanja smrtne kazni. Na tem področju se zavzema predvsem za kombinacijo različnih prizadevanj kot so aktivnosti v okviru ZN, spremljanje razmer v posameznih državah in izvajanja bilateralnih političnih pritiskov, konkretna finančna in strokovna pomoč EU pri reformi pravosodnega sistema, ozaveščanje ljudi in podobno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.