Janša napovedal ukinitev financiranja, Svoboda: Napad na demokracijo

"Nevladne organizacije v Sloveniji predstavljajo enega od temeljev naše demokratične ureditve," je v današnji izjavi za medije v DZ odzvala Tereza Novak, pred nastopom poslanske funkcije sicer izvršna direktorica Slovenske filantropije.

Slovenija groženj "zaradi ideološkega boja" ne sme dovoliti in sprejeti kot dejstva, meni Novak. S tem ne napada samo nevladnih organizacij, ki so organizirana civilna družba, ampak tudi institucije, ki varujejo človekove pravice, kot sta Varuh človekovih pravic in Komisija za preprečevanje korupcije. To pa čaka Slovenijo, "če bomo prepustili oblast Janši in somišljenikom", je ocenila.

Omenjena napoved Janše je posledica strahu pred kritičnimi glasovi nevladnih organizacij in drugih, je dejala poslanka. Povedala je, da so jih že vajeni iz prejšnjega mandata, med drugim s finančnim izčrpavanjem Slovenske tiskovne agencije.

"Noben od nas si ne zna predstavljati Slovenije, kot je zdaj, brez nevladnih organizacij, ki so tkivo povezovanja, ko je treba," je poudarila Novakova. Pri tem je omenila izredne dogodke, kot so poplave, ko so se nevladne organizacije množično odzvale. Kot je dodala, "brez dobrih, učinkovitih nevladnih organizacij te solidarnosti ne bi bilo v tej meri, kot jo izkažemo vedno znova".

Država namreč nima vedno odgovora, zato mora vlagati v razvoj in usposobljenost nevladnih organizacij, saj da so tiste, ki lahko hitro in brez posebnih birokratskih ovir pomagajo, je dejala.

Poudarila je tudi, da so med nevladniki mnogi, ki delujejo na področju sociale, zdravstva in šolstva. Denar prejemajo na podlagi javnih razpisov in javnih naročil, delo pa morajo upravičiti z mnogimi dokazili.

Predsednik SDS s svojo napovedjo ukinjanja financiranja nevladnih organizacij po besedah poslanke SD Mojce Šetinc Pašek spet vnaprej določa, kdo je njegov politični sovražnik, ter izključuje in vnaprej nakazuje, kakšno bo njegovo vladanje, če bo do njega spet prišlo. "Šlo bo znova za zdrs v neke avtoritarne vode, vnaprej nakazuje poti v neke nedemokratične zgodbe," meni.

Poudarila je, da je civilna družba, ne glede na to, kakšni so njeni politični pogledi na svet, za vsako demokratično državo izjemnega pomena in da vse demokracije temeljijo tudi na nevladnih organizacijah. "Med nevladne organizacije ne sodi le 8. marec, ki mu je očitno največji trn v peti, ali pa Glas ljudstva, temveč tudi Gasilska zveza Slovenije, Rdeči križ, Karitas, druge civilne zgodbe. In očitno bi on rad ukinil vse ali pa vse priključil svoji stranki," je dejala.

"Upam, da se vsi zavedamo, kaj tovrstne napovedi pomenijo in zakaj bi bilo dobro, da na naslednjih volitvah ali v tej kampanji na nek način pogledamo in se vendarle pogovarjamo, da tovrstne napovedi preprečimo, ker je to za Slovenijo slabo," je dodala poslanka SD.

Zaradi tega "vnaprejšnjega Janševega strašenja, kako in kaj od civilne družbe bo ukinil", si po besedah Šetinc Paškove v SD prizadevajo in si bodo prizadevali, da bo naslednja vlada levosredinska.

Kritični so tudi v koalicijski Levici, kjer poudarjajo, da tovrstne izjave niso spodrsljaj ali provokacija, temveč jasen politični program. "Gre za nevarno napoved obračuna s civilno družbo, ki Slovenijo potiska po poti avtoritarnih režimov, kakršne danes gledamo na Madžarskem pod Viktorjem Orbánom in v ZDA v času Donalda Trumpa," so opozorili.

Kot so sporočili, je Orbán na Madžarskem sistematično finančno izstradal nevladne organizacije, jih označil za "tuje agente" in s tem utišal kritične glasove. Trump pa medtem v ZDA napada civilno družbo, medije in neodvisne institucije, ker mu postavljajo ogledalo, so dodali. "Rezultat takšnih politik je vedno isti: manj demokracije, manj nadzora nad oblastjo in več samovolje tistih na vrhu."

Zato po njihovem takšne izjave niso le nevarna populistična retorika, temveč odraz ideje, ki bi neposredno ogrozila temeljne svoboščine in pravice v naši družbi.

V Levici so jasni: "Brez močne civilne družbe ni demokratične države. Poskusi discipliniranja, izsiljevanja ali finančnega izčrpavanja nevladnih organizacij so neposreden napad na ustavni red, svobodo združevanja in svobodo govora. To ni politika urejanja, temveč politika maščevanja in strahu."

Pravijo še, da je ključno, da Slovenija ostane odprta, pluralna in demokratična družba, v kateri kritični glasovi niso kaznovani, ampak slišani. Levica, kot so dodali, zagovarja moč civilne družbe kot bistveni del demokracije, zato bodo "glasno nasprotovali vsakršnim poskusom zmanjševanja njihovih pravic ali omejevanja njihovega dela".

Janša je, spomnimo, minuli teden sporočil, da bo prva stvar, ki jo bodo naredili v primeru izvolitve, "zapiranje finančnih pipic nevladnikom". Nevladnike je ob tem označil za politično paravojsko levice. "Potem naj zaradi mene kolesarijo cele dneve," je dejal.

"Mi bomo ukinili financiranje samo režimskim nevladnim organizacijam, ki se že danes, kolikor slišim, podajo v kampanjo. Glas ljudstva Jaše Jenulla že govori, da bo prisoten na terenu in da bo agitiral za levo politično opcijo. Mi bomo ta denar namenili nevladnim organizacijam, ki dajo dodano vrednost te družbe. To so gasilci, humanitarne organizacije, kulturna društva, športna društva, ki si res zaslužijo našo pomoč," je danes dodal Luka Simonič, predsednik Slovenske demokratske mladine (SDM) in član izvršnega odbora SDS.

Tudi vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je v odzivu na napoved SDS dejal, da je treba po volitvah narediti razliko med nevladniki, ki delajo v dobro ljudi, in tistimi, ki so podaljšek "leve radikalne politike". Zavzel se je za zvišanje prostovoljne dohodnine za nevladnike.

Cigler Kralj je v izjavi za medije povedal, da bo razlikovanje med nevladnimi organizacijami, ki delajo v dobro ljudi, in organizacijami, ki so podaljšek "leve radikalne politike", eden prvih ukrepov po parlamentarnih volitvah. "Prve so tiste, ki so dejansko nevladne in opravljajo družbeno koristno delo, druge pa so tiste vladne oziroma politične organizacije, česar vsi državljani niso dolžni podpirati," je ocenil.

NSi zagovarja manj dotacij in več odločanja državljanov o tem, kam bo šel njihov denar, je še dejal. Tako se je treba še naprej pogovarjali o zviševanju enega odstotka dela dohodnine, ki ga lahko državljani vsako leto namenijo organizaciji po izboru, in sicer do pet odstotkov. Meni, da bodo organizacije, ki delajo v dobro ljudi, državljane prepričale, da jih podprejo.

Hkrati je poudaril, da je številnim nevladnim organizacij, kot so gasilci in organizacije za socialno varstvene storitve, treba podeliti poseben status.