Janša je v Velenju poudaril, da se je takoj po osamosvojitvi Slovenije večina Slovencev strinjala z vstopom v zavezništvo. Tudi leta 1997 se mnenje večine državljanov glede vstopa ni bistveno spremenilo, avgusta lani pa je prišlo do preobrata, ko so se v medijih začeli porajati dvomi in predsodki v zvezi s članstvom Slovenije v severnoatlantski zavezništvu, je poudaril Janša. Po njegovem mnenju so slovenske perspektive dobre, ena izmed teh perspektiv pa je vsekakor Nato. "Ali bomo to znali izkoristiti, pa je drugo vprašanje." Član upravnega odbora Slovenskega odbora za Nato Milan Orožen Adamič je opozoril, da Sloveniji manjka koncept in se vprašal, ali smo Slovenci skregana družina. Vsekakor bi se, tako Adamič, morali vprašati o naši prihodnosti, saj Slovenija ne more biti otok, za katerega bo vedelo zelo malo ljudi.
"Slovenija ima daleč najboljše razvojne možnosti. Takšnih možnosti v svoji zgodovini še nikoli ni imela. Zdaj lahko sami odločamo o svoji usodi. Tudi mednarodno okolje je za nas ugodno. Odpira pa se vprašanje, ali lahko Slovenija sama poskrbi za svojo varnost," je menil Janša. Kot je dejal, sta ključna kriterija za vstop v Nato demokratičnost posameznih držav ter razvitost njihovega tržnega gospodarstva.
Osnovna značilnost zavezništva, tako Janša, so njegove vrednote. To pomeni, da imajo državljani članic Nato iste vrednote in so jih pripravljeni tudi resno braniti. Varšavski pakt je imel ideološko zasnovo in je zato propadel, je poudaril. Izpostavil je tudi intervencijo Nato v BiH in menil, da bi se brez zavezniškega posredovanja kriza razširila tudi na naše območje.
Pomislek, da je Nato za Slovenijo predraga zadeva, je Janša označil za neutemeljen, saj je Slovenija že pred desetletjem za vojsko namenjala 10 do 15 odstotkov nacionalnega dohodka. Kot članica zveze Nato pa bi bilo zaželeno, da za potrebe vojske namenja le dva odstotka. Janša meni, da se moramo vprašati, ali si lahko Slovenija zagotovi cenejši način varnosti, kot je vstop v zavezništvo. Izrazil je tudi prepričanje, da si ne bi mogli zagotoviti takšne varnosti, kot jo lahko ponudi Nato, četudi bi cel državni proračun namenili za varnost. Poleg tega Nato ni le vojaška organizacija, ki posreduje zgolj v vojnih primerih; potenciali zavezništva so namreč uporabni tudi pri velikih naravnih nesrečah, je poudaril Janša.
Janša je tudi zavrnil argument, da bi morali slovenski vojaki v primeru članstva v zvezi Nato odhajati v mirovne misije po celem svetu. Ob tem je poudaril, da so slovenski vojaki, čeprav Slovenija še ni članica, že prisotni v BiH, na Kosovu, Cipru in Bližnjem vzhodu. Sicer se bo slovenska vojska v prihodnjih letih reformirala. Obstaja realna možnost, da bomo čez dve leti že brez nabora. Tudi vprašanje namestitve jedrskega orožja in zasidranja jedrskih ladij v pristanišču Koper je za Janšo nesmiselno, saj jedrske ladje že zahajajo v naše vode.
