Janša o odhodu z vrha SDS: Nekoč se bo zgodilo tudi to

Kako po dveh letih mandata Pahorjeve vlade ocenjujete uspešnost njenega mandata?

Spomnim se pogovora z Borutom Pahorjem leta 2008 ob primopredaji, ko je prevzemal vlado. Takrat je dejal, da bo razočaran, če bo nova opozicija za oceno dela njegove vlade uporabljala zgolj absolutne primerjave gospodarske rasti, ker bodo časi težji. Takrat sem mu dejal, da bodo časi zagotovo težji, vendar pa da obstaja tudi relativna primerjava. Dejal sem mu: razvijajte se za tri odstotke hitreje od EU in boste enako uspešni, kot smo bili mi, ne glede na absolutne številke. Relativna primerjava bo vaš sodnik. Na to mi je dejal, da je to pravičen kriterij.

Če bi Slovenija v krizi relativno napredovala tako kot prej, torej za tri odstotne točke, ali pa vsaj malo hitreje od EU, potem bi lahko rekli, da je vlada delala dobro ali pa vsaj solidno. Vendar se to žal ni zgodilo. Za obdobje našega mandata in tudi za mandate prej je bilo značilno, da smo Evropo dohitevali, v tem mandatu pa smo prvič v zgodovini Slovenije začeli zaostajati. Leta 2008 je Slovenija dosegla 91 odstotkov EU povprečja po kupni moči, v zadnjih dveh letih smo padli za pet odstotkov. Skratka, naša vlada je reagirala slabše od vlad drugih držav v EU in to je objektivni kriterij, po katerem si ne zasluži pozitivne ocene.

Kaj pa so glavni krivci za takšno stanje? Kako bi vi drugače vladali? Včasih se pojavijo očitki, da je Slovenija bolj padala, ker že prej ni sprejela strukturnih reform.

Ta vlada je dobila dobro dediščino, izravnan proračun, ogromno rezervo v smislu druge najnižje zadolženosti v EU in ogromne rezerve v nizkih trošarinah. Poleg tega je Pahorjeva vlada podedovala skoraj polno zaposlenost. Število brezposelnih ob koncu našega mandata, ko je bila EU že v krizi, je bilo nekaj nad 50.000. Če bi mi predali številko, kot smo jo podedovali od Ropa – 94.000, potem bi bilo danes 150.000 brezposelnih. Rezerve so bile povsod, izpeljali smo učinkovito davčno reformo, liberalizirali gospodarstvo in odpravili vrsto birokratskih ovir. Seveda se da vedno še več narediti, a dediščina v celoti ni bila slaba.

Ključna napaka Pahorjeve vlade v spopadu s krizo je v tem, da se je vlada lotila le blaženja njenih posledic, ne pa tudi ukrepov, ki vodijo k izhodu iz nje. Napisali so sedem ali osem izhodnih in podobno imenujočih strategij, vendar v nobenem od teh dokumentov ni bil v ospredju ključni ukrep za sanacijo kriznega stanja, ki se mu reče ustvarjanje novih delovnih mest. Stanje na tem področju se je vseskozi slabšalo. Ravno zadnji podatki so najbolj zaskrbljujoči. Statistika je za oktober 2010 sledeča: skoraj 6000 podjetij v Sloveniji ima blokirane žiro račune, v teh podjetjih dela več kot 100.000 ljudi in njihova delovna mesta so ogrožena. V nekaterih podjetjih ljudje ne dobivajo plač, v nekaterih jih ne dobivajo redno, pri nekaterih pa bo ta problem nastopil v prihodnjih mesecih. Število podjetij, ki so nelikvidna, je bilo v oktobru večje za 13 odstotkov glede na oktober lani, torej v času, ko je Pahor razglasil, da smo dosegli dno krize in da bo šlo samo še navzgor.

Vlada nas je v zadnjih dveh letih zadolžila za šest milijard evrov, pri tem pa je ta denar porabila izključno za omilitev posledic krize in za različne nesmotrne investicije, od stavbe NPU naprej. Nekaj teh sredstev bi v vsakem primeru šlo za socialo, saj je socialna politika naloga vsake vlade, vendar bi morali vsaj polovico teh milijard porabiti za razbremenitev gospodarstva, za povečevanje manevrskega prostora, predvsem za mala in srednja podjetja, da bi lahko ustvarila nova delovna mesta. Vsako delovno mesto je korak, tudi če je majhen, ki vodi iz krize.

Pahorjeva vlada je v dveh letih najela več kreditov kot vse prejšnje vlade skupaj, vključno z dolgom, ki smo ga podedovali od bivše Jugoslavije in od kraljevine Srbije, ker tistih 6 milijard dolga, ki smo ga imeli leta 2008, so bili tudi vsi sešteti dolgovi od prej. Pahorjevi vladi pa nas je uspelo samo v dveh letih zadolžiti za več, kot so nas vse vlade skupaj, čeprav smo npr. v 90. letih ustvarili državo, izgubili jugoslovanske trge in se soočili z mnogo bolj zahtevnim gospodarskim in socialnim položajem, kot je danes. Leta 2008 je bilo v proračunu za servisiranje državnega dolga oziroma za plačilo obresti okoli 200 milijonov evrov, z novo zadolženostjo pa bodo številke v naslednjih letih poskočile do milijarde. To je deset odstotkov proračuna.

V nasprotju z ukrepi, ki so jih sprejemali po vsem svetu, mi nismo šli najprej v resno sanacijo bančnega sistema. Zato danes, ko ima vsaj del gospodarstva zaradi oživljanja tujih trgov povečana naročila, ni ustreznega finančnega zaledja za ta podjetja. To je velik problem, ki ga dodatno povečuje še plačilna nedisciplina. Največja državna banka NLB pa, namesto da bi očistila svoje bilance in pomagala gospodarstvu, kreditira projekte, kot so npr. Stožice, ki kreditov ne bodo mogli vračati, hkrati pa zahteva še dodaten denar davkoplačevalcev. To je ravnanje za kazenski pregon.

Vendar pa vlada pripravlja reforme, kaj napovedujete tem reformam? Premier je napovedal najprej pokojninsko, potem pa še zdravstveno, kmetijsko in tudi reformo javnega sektorja.

Kar se reform tiče, je to najbolj zlorabljena beseda v mandatu te vlade. Skoraj ni stavka, ki bi ga kakšen vladni predstavnik izgovoril brez besede reforma, čeprav niso naredili niti ene. Mi lahko naštejete eno reformo, ki jo je ta vlada naredila? Reforme napovedujejo v drugem delu mandata, čeprav je znano, da je čas za reforme prva polovica.

Tudi predlagana sprememba pokojninskega zakona ni prava pokojninska reforma, gre za dopolnitev obstoječega sistema, poleg tega pa to ni protikrizna reforma na kratki rok, ampak je sprememba za dolgoročno potrebno stabilizacijo javnih financ. V SDS smo že na začetku rekli, da smo pri tem pripravljeni sodelovati, saj je to področje, ki zadeva vse državljane, vendar nas k sodelovanju niso povabili. V parlamentarni razpravi smo predlagali vrsto dopolnil, med drugim uvedbo osebnega računa, da bi imel vsak vpogled v to, koliko je že vplačal in kakšno pokojnino bo imel, vendar smo bili zavrnjeni.

Kar se tiče ostalih napovedanih reform, pa je čisto odveč izgubljati čas, saj iz tega ne bo nič.

Ali podpirate trošarinsko politiko vlade?

Trošarine so bile ob koncu našega mandata najnižje glede na to, koliko so lahko po določilu EU. Vlada pa jih je v dveh letih dvignila za več kot 50 odstotkov in iz tega naslova močno povečala prihodke v proračun. Če bi bile trošarine na bencin take, kot so bile v času našega mandata, bi odšteli za liter bencina 70 centov.

V interesu Slovenije, ki je tranzitna država, je, da je bencin nekoliko cenejši kot pri sosedih, kar bi pomenilo, da tranzit polni rezervoarje v Sloveniji. Bencina bi bilo več prodanega in od manjših trošarin bi se na koncu več nabralo v proračunu, a ta preprosta resnica se ministru za finance Francu Križaniču ni nikoli utrnila, zato je trošarinska politika takšna, da nesorazmerno bremeni domač promet in domače gospodarstvo namesto tranzita.

Kako ocenjujete pomoč Grčiji? Kaj bi vi naredili v tej situaciji?

Gre za vprašanje pravičnosti. Mehanična formula, po kateri države prispevajo za reševanje drugih glede na nominalen status njihovih financ, ni pravična. Če sem zelo konkreten. Nemške banke imajo na Irskem okoli 100 milijard evrov naložb. Nemčija bo z milijardami, ki jih bo prispevala za Irsko, poleg stabilnosti evra reševala tudi lastne banke. Koliko pa imajo naše banke na Irskem, kjer je minimalna plača nekajkrat večja od naše? Mislim, da zelo malo. Zato bi moralo biti naše sodelovanje v tem primeru simbolično. Še prej pa bi bilo dobro, če bi podali neke lastne predloge za spremembo mehanizma.

Veliko se govori o zamenjavi vlade, predčasnih volitvah, novi koaliciji – tudi zaradi zadnjih javnomnenjskih raziskav. Kaj od tega bi vi podprli?

Oblasti ne postavljajo ankete, ampak večina v DZ in dokler je razmerje sil takšno, kot je, SDS objektivno ne more prevzeti vlade ali v njej sodelovati. Tudi DeSUS ima v tej sestavi državnega zbora nekaj poslancev in mu ankete zaenkrat ne pomagajo veliko. Rešitev je v predčasnih volitvah. Prej bodo, boljše bo za Slovenijo. Vladna koalicija bi nanje pristala le, če bi bila prepričana, da na predčasnih volitvah dobi vsaj nekaj, na rednih pa nič. So pa zadnje tedne ankete prvič v zgodovini Slovenije pokazale, da večina volilnega telesa podpira predčasne volitve. Takšne situacije še nismo imeli nikoli doslej.

Kaj pa menjava vlade v okviru tega sklica DZ?

Možna je menjava predsednika vlade ter s tem cele vlade ob isti vladni koaliciji in ta možnost je zaenkrat precej bolj verjetna kot predčasne volitve. Podzemlje oziroma ozadje tranzicijske levice močno dela na tem. Stanovnik je v zadnji številki Nedeljskega za ta položaj predlagal kar Milana Kučana samega.

Kaj pa manjšinska vlada?

Sedanja vlada je dokazala, da niti večinska levičarska vlada z veliko podporo v DZ ne zna narediti nič, kaj šele manjšinska vlada ob isti koaliciji.

Vlada narodne enotnosti?

Brez volitev ta nima smisla, saj je za nami že več kot pol mandata.

Kakšno je razmerje sil v koaliciji trenutno, kdo vodi koalicijo?

Koalicija sedanjih vladnih strank ni koalicija do konca profiliranih strank zahodnega tipa, z dolgo demokratično tradicijo. Pravzaprav so vse štiri stranke, če pogledamo korenine, nastale iz nekdanje komunistične partije. Tudi DeSUS je bil včasih del Združene liste, vendar so šli potem po svoje. Za Zares in LDS je izvor v njej nesporen, SD je pa ravna linija partijskega nasledstva, pravnega, političnega in materialnega. Imamo torej ideološko močno poenoten glasovalni stroj, voden od tranzicijskega podzemlja, ki pa je interesno različen, utemeljen na delitvi plena in spopadu različnih lobijev, zato prihaja do močnih sporov znotraj koalicije, saj je v koritu zaradi nesposobnosti in pohlepnosti upravljavcev države vse manj.

Je tako tudi glede TEŠ? Kaj je pri TEŠ glavni problem?

TEŠ 6 je star projekt, v našem mandatu je bil vključen v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih. Cilj je bil nadomestiti stare bloke, ki so neekonomični in onesnažujejo okolje, z novim, ekološko bolj sprejemljivim in po ceni, ki je tržna. V resoluciji je ta blok ocenjen na 600 milijonov evrov. Danes so ceno 'navili' na 1200 milijonov. Deloma se je podražila investicijska oprema, vendar ne verjamem, da za 100 odstotnih točk. Sicer pa je ta blok pomemben za slovensko energetsko bilanco. Ta brez tega vira energije ne bi bila samo odprta, ampak bi kolapsirala. Alternativa je samo nova nuklearka. Vprašanje pa je, kaj lahko zgradimo v potrebnem času in za kakšno ceno. Vendar pa se vladna koalicija ne ukvarja s tem, temveč se je sprla zaradi ljudi, ki vodijo to investicijo. Tisti trenutek, ko bo Gregor Golobič obvladal celotno vertikalo, takrat ne bo več govoril, da je treba narediti kakšno revizijo. Takrat se bo šele zadeva podražila, tako kot se je običajno vedno, ko je Ultra stopila v kakšen posel.

Je prav, da je Simona Dimic odstopila še pred zaključkom postopkov zoper njo?

Morala bi že prej oziroma se ljudi, ki očitno kažejo simptome po osebnem okoriščanju, sploh ne bi smelo postavljati na takšna mesta.

So tudi vam kaj gradili delavci Vegrada, imate kakšne kredite?

Ne. Imam hipotekarni kredit za nakup stanovanja, vendar ne v državni banki.

Ste že 17 let predsednik SDS, kako gledate na to? Ste kdaj razmišljali tudi o odstopu?

Nekoč se bo zgodilo tudi to in prišli bodo novi izzivi. Vendar zaenkrat SDS nima alternative, poleg tega močno raste in se krepi, čas v opoziciji pa izkoriščamo tudi za prenovo. Ko je stranka 4 leta v vladi, nujno pride tudi do zanemarjanja. Ljudje, ki so bili prej najbolj aktivni v stranki, prevzamejo odgovorne funkcije, različne vezi se prekinejo, ni več časa za mnoge sicer potrebne razprave in kontakte. Sedaj smo rabili približno dve leti, da smo pokrpali nekatere vrzeli, ki so nastale, nekaj je še odprtih. Stranka se je tudi izčistila na podlagi spremembe statuta iz leta 2006, kjer smo ločili politične in gospodarske funkcije v času, ko je stranka na oblasti. S tem smo postavili temelje za transparentno stanje, ki vnaprej odvrača tiste, ki v močnih strankah morebiti vidijo zgolj orodje za zadovoljitev osebnih interesov.

Ali ste opravili analizo po štirih letih mandata, konec koncev ste po štirih letih vladanja izgubili oblast.

Naredili smo analizo in natančno pretehtali, kaj smo naredili, kaj ne, kaj prav in kaj narobe ter ta razprava poteka tudi vzporedno s spraševanjem, kako ravnati v naslednjem mandatu. Januarja bomo naredili strateško oceno stanja v državi, na podlagi katere bo Strokovni svet SDS pripravil programe in sistemske spremembe za naslednji mandat ter pri tem bomo upoštevali tudi naše izkušnje iz prejšnjega mandata. Sedaj točno vemo, kaj se da s kakšno koalicijo in kaj ne. Vemo tudi, kakšen mandata prihaja. Sam aktualni predsednik vlade Pahor je dejal, da je ta mandata težek, da pa bo naslednji še bistveno težji. To je bila zelo iskrena izjava, skrajno samokritična do koalicije. Dejansko mandat, kjer samo zapravljaš, ni težek. Težek bi bil, če bi se kaj naredilo. Zato bo prihodnji mandat toliko težji, ker bo treba to zapravljanje plačati. Mi se bomo tega napora lotili le, če bomo imeli zadostno večino v DZ in če bomo lahko sestavili takšno koalicijo, ki bo trdno stala za potrebnimi ukrepi.

Za nekatere reforme, ki jih je treba izvesti, na primer za reformo pravosodja, je potrebna dvotretjinska večina. Stanje v pravosodju ni samo problem pri tistih 400.000 ljudeh, ki več kot normalen čas čakajo, da jim bo razsojeno, temveč tudi zaradi zadev, kot je Satex, kjer vrhovno sodišče tri leta odloča o neki zadevi, potem pa jo razveljavi in vrne v vnovično sojenje, vedoč, da bo prišlo do zastaranja. Potem je tu problem dolgih stečajev in enormnih izplačil stečajnim upraviteljem, čakanje na sodbe v primeru neplačil v gospodarstvu, vpliv lobijev v sodstvu, kar se je drastično razgalilo v aferi bulmastifi, problem nekredibilnih oseb na vrhu sodne veje oblasti, zapiranje obravnav za javnost itd.

Pripravljate tudi spremembe ustave?

Da. Okvir smo predstavili na našem kongresu maja lani, organizirali smo vrsto razprav v okviru inštituta dr. Jožeta Pučnika, zbrali številne predloge pravnih strokovnjakov različnih profilov. Naslednje leto bomo predstavili osnutek teh sprememb oziroma predlog ustave za II. republiko.

Boste podprli ustavne spremembe, ki jih je predlagal Zalar?

Če mislite te, ko predlaga, da ima ustavno sodišče diskrecijsko pravico glede tega, katere zadeve bo obravnavalo in katere ne, tega mi ne bomo podprli. Arbitrarnosti je že tako preveč, tak pristop ne krepi pravne varnosti državljanov, temveč povečuje moč lobijev in kapitala. Položaj ustavnega sodišča je sicer treba urediti drugače. Ne more se ukvarjati z vsemi zadevami, ampak z varstvom ustave in predvsem sistemskim varstvom človekovih pravic, vendar morajo biti pristojnosti vnaprej natančno določene z ustavo.

Za konec pa še eno bolj sproščeno vprašanje. Kaj počnete v prostem času, ga imate sedaj kaj več, še planinarite?

Poskušam početi vse tisto, čemur sem se moral v času vodenja vlade in EU odpovedati. Več lahko berem, urejava stanovanje, greva na kak obisk, vleče me tako v gore kot na potovanja, obnavljamo aktivnosti v okviru našega tradicionalnega letnega tabora v Lepeni. To sta dva tedna kombinacije prijetnega s koristnim. Sedaj vidim, da bo očitno bela zima, kar me zelo veseli, rad smučam in deskam na snegu, po novem letu upam na ugodne razmere za turno smuko.

Manj se pojavljate v javnosti. Je to premišljeno dejanje, piarovski nasvet ali je to le slučajno?

Normalno je, da si več v javnosti, če vodiš vlado in manj, če si samo v parlamentu. V opoziciji pritiska na nenehno komentiranje ni veliko, pri nas še posebej ne. Ko gre za pomembna vprašanja, se je treba vedno boriti, da pride tvoje stališče nepotvorjeno v javnost. Je pa tudi dodaten razlog, da mi ni treba komentirati vsake stvari, imamo namreč močno poslansko skupino in strokovni svet, ki se sestaja enkrat na teden, delo imamo razdeljeno, kolegice in kolegi mnoge stvari poznajo ter obvladajo bolje od mene in jih lahko zato tudi dobro javno predstavijo.