Janša meni, da je iz vsebine dokumenta mogoče razbrati, da če Abanka kupi SIB banko, plača višjo ceno, kot jo SIB banka dosega na trgu, s čimer bi javnosti prikazali, da ne gre za tako sporno poslovanje SIB banke. Razliko med plačano ceno in dejansko vrednostjo SIB banke pa bi pokrili meščani oziroma tisti, ki kakorkoli vzdržujejo javno podjetje Holding. Kot sta opozorila Janša in Bajuk, ta dogovor - konec februarja so ga podpisali Marjan Rekar kot generalni direktor podjetja Holding Ljubljana in v.d. glavnega direktorja Javnega podjetja Energetika ter člana uprave Abanke Vipa Bogomir Kos in Egidij Birsa, - tudi postavlja ponudnike za nakup SIB v neenakopraven položaj.
Sklic izredne seje
Opozicija je zahtevala izredno sejo, kar se stvari pri razčiščevanju spornega nakupa in poslovanja SIB banke ne premaknejo nikamor, je poudaril Janša. Omenjeni dokument oziroma dogovor pa je še eden dodatnih dokazov, da je izredna seja DZ potrebna. Čeprav je v zadnjih tednih kazalo, da nekateri za to pristojni uradni organi resno delajo na razčiščevanju zadeve, pa temu očitno ni tako, je poudaril Janša.
Po Janševih besedah gre za poskus, kako bi se dogajanje v SIB banki pred nakupom s strani Energetike zameglilo. Ko je prišlo v javnost, da je Abanka interesent za nakup SIB banke, je bilo precej vprašanj in dilem, kakšen motiv ima Abanka za nakup oziroma ali so zadaj še kakšni drugi dogovori z mestom ali dodatne bonitete, ki bi jih imela ta banka. Predstavniki Abanke, mesta in Holdinga, tudi Rekar, so zanikali, da bi šlo za kakršnekoli dodatne aranžmaje, iz dokumenta pa je razvidno, da so lagali, je dejal Janša.
Prodaja poteka pod nadzorom Banke Slovenije
Ko se govori o morebitni prodaji SIB, ta poteka pod nadzorom Banke Slovenije, je opozoril Bajuk. Zato se "človek ne more drugače kot zelo začuditi nad dejstvom, da je Banka Slovenije na to sploh privolila oziroma ali ji je to sploh znano". Po njegovem gre namreč za "kartelski" dogovor. Zanimivo bi tudi bilo, če bi imeli na razpolago vsebino 8. člena te pogodbe, ki govori o tem, kakšne so zaveze Abanke do SIB, je dejal Bajuk. Dejstvo je, da ima SIB banka že od leta 1997 težave, to dejstvo je znano nadzornemu organu bančnega sistema, to je Banka Slovenije. Namesto da bi Banka Slovenije na strokovni in pravni način zagotavljala delovanje sistema, pa dovoli, da do takšnih dogovorov sploh prihaja, je bil kritičen Bajuk. Oblast po njegovih besedah skuša dejstva še naprej skrivati pod preprogo v upanju, da bodo slovenski davkoplačevalci na to pozabili.
