Janša o velikih in resnih izzivih, Golob o pogumu ljudi

Po besedah predsednika vlade Janeza Janše se ob dnevu državnosti z globoko hvaležnostjo oziramo na najbolj usodno odločitev v zgodovini slovenskega naroda ter njeno uresničenje. "Pred 35 leti smo postali gospodarji svoje usode. Nastala je država, ki ni bila podarjena, temveč izbojevana s pogumom ljudi, ki so verjeli v Slovenijo," je poudaril.

Osamosvojitev nas po njegovih besedah še danes uči, da največjih dosežkov ne ustvarjajo okoliščine, temveč ljudje – "ljudje, lačni prostosti duha in dovolj pogumni, da se medsebojno povežejo, presežejo razlike in uresničijo svoje sanje". Narod napreduje takrat, ko zna prepoznati skupni cilj in ga je sposoben postaviti nad vsakodnevne razlike, je izpostavil Janša.

"Tokrat pred nami niso tanki ali barikade, niti pandemija, vendar to ne pomeni, da izzivov ni," je zapisal v poslanici. Slovenija je po njegovih besedah po letih slabih odločitev pred zahtevno nalogo.

"Javne finance niso v stanju, ki bi nam dopuščalo lahkotnost ali brezbrižnost. Prevečkrat se je denar davkoplačevalcev zapravljal za nekoristne ali celo škodljive namene. Marsikatera priložnost je bila zapravljena, marsikje se je med delovnimi ljudmi utrdil občutek, da trud ni nagrajen in da sta všečnost in ideologija bolj pomembni od politične odgovornosti. Ne smemo se pretvarjati, da posledice teh napak ne obstajajo, če jih želimo začeti reševati in popravljati," je kritičen Janša.

Pred nami so torej po njegovih besedah resni izzivi, ki jih "poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost". Za uspešen spopad z njimi pa po njegovih navedbah potrebujemo realističen pristop in sodelovanje, ki bi omogočilo ustavno večino za potrebne dopolnitve ustave. "Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično. Za prvo davčno sidro v ustavi in za drugo spremembo volilnega sistema," je izpostavil in dodal, da potrebujemo decentralizacijo, večji prenos odločanja in virov na pokrajinsko in občinsko raven.

Po njegovi oceni je po letu 2008 politika izključevanja postala politična norma v Sloveniji. "Imamo politični pol, ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja v zadnjem času zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji," je poudaril.

"Politični pol, ki izključuje, je bil od leta 2008 naprej od 18 let na oblasti kar 15 let in ves čas je bila v ospredju politika izključevanja, pogosto prežeta celo z zlorabami pravne države za obračune z drugače mislečimi," je zapisal. "Izključevanje ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil," je še izpostavil.

V poslanici je spomnil na ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve v prejšnjem mandatu, ki je bila po njegovem mnenju "zgodovinska sramota", ki jo je morala nova vlada s ponovno ustanovitvijo muzeja popraviti. "Zgodovinski spomin je pomemben predvsem zato, ker narod brez zgodovinskega spomina začne verjeti, da so svoboda, mir in lastna država nekaj samoumevnega. Nekaj, kar obstaja samo od sebe. Muzej slovenske osamosvojitve bo ena tistih ustanov, ki ta spomin ohranjajo," je še dodal.

Poseben razlog za optimizem pa po njegovem predstavlja mlada generacija, ki zagovarja in ceni temeljne vrednote slovenske osamosvojitve. "To je jasno znamenje, da med novimi rodovi znova raste zavedanje o lastnih koreninah ter hkrati skrb in odgovornost za prihodnost naše domovine," je navedel.

Ob dnevu državnosti se zato po njegovih besedah ne spominjamo le preteklosti. Prav je, da se zavemo tudi odgovornosti, ki jo nosimo do prihodnjih rodov. Dolžni smo jim predati državo, ki bo varna in uspešna. "Državo, v kateri bodo delo, znanje in poštenost znova predstavljali temelj družbenega napredka in v kateri bodo naslednji rodovi živeli bolje, kot danes živimo mi," je še izpostavil premier.

Nekdanji predsednik vlade in vodja največje opozicijske stranke Robert Golob pa je v svoji poslanici ob državnem prazniku poudaril, da demokracija in suverenost živita le toliko časa, "dokler ju ljudje vsak dan izbiramo".

Zapisal je, da je bila odločitev Slovenije, ki je pred 35 leti stopila na svojo pot, odločitev naroda, ki je verjel vase ter razumel, da svoboda ni darilo, temveč velika in trajna odgovornost.

"Od takrat se je svet večkrat spremenil. Menjale so se generacije, vlade, gospodarske razmere in mednarodni odnosi. Spreminjala se je tudi Slovenija," je dejal. A po njegovem tudi po vseh teh spremembah ostaja le eno vprašanje: "Kakšna država želimo biti?"

"Država, ki jo vodi strah, ali država, ki jo vodi samozavest? Skupnost, ki išče razloge za delitve, ali skupnost, ki gradi na sodelovanju? Narod, ki zre v preteklost ali narod, ki pogumno ustvarja prihodnost?" je nanizal vprašanja.

Meni, da na ta ne more odgovarjati politika, temveč narod: "In odgovori nanje bodo oblikovali Slovenijo prihodnjih desetletij bolj kot katerakoli posamezna politična odločitev."

Pravi tudi, da živimo v času velikih pretresov, da svet postaja vse bolj nepredvidljiv ter da so meje med resnico in manipulacijo pogosto zabrisane. Prav tako je izpostavil, da vojne, gospodarski pretresi in tehnološke revolucije vse hitreje spreminjajo vsakdan ljudi. "V takšnih časih se krepi skušnjava zapiranja vase. Pojavljajo se glasovi, ki v negotovosti iščejo priložnost za širjenje nezaupanja, glasovi, ki prepričujejo, da je moč v izključevanju, v delitvah, v strahu pred tistim, kar je drugačno."

A ob tem je poudaril, da slovenska zgodovina govori drugače. "Slovenija ni nastala iz strahu. Nastala je iz poguma ljudi, ki so verjeli, da lahko skupaj ustvarijo nekaj boljšega. Narod raste takrat, ko zaupa vase, ostaja odprt in zna sodelovati. To je naša temeljna izkušnja. To je naša moč," je dejal.

Zato meni, da je ena najpomembnejših nalog zdajšnje generacije, da ohrani zaupanje v demokracijo, dialog in v skupnost, saj demokracija, kot poudarja, ni samoumevna. Suverenost ni samoumevna. "Obe živita samo toliko časa, dokler ju ljudje vsak dan znova izbiramo. S spoštovanjem do drugače mislečih, z odgovornostjo do skupnega dobrega in s pripravljenostjo prisluhniti drug drugemu," je dodal.

Golob je zapisal še, da ima Slovenija znanje ter da je bolj povezana in bolj izkušena, kot je bila ob osamosvojitvi, generacije mladih ljudi, ki razmišljajo globalno, gospodarstvo, ki tekmuje na svetovnih trgih, znanstvenike, ustvarjalce, športnike in podjetnike, ki dokazujejo, da lahko tudi majhen narod dosega velike stvari.

"Nikoli nisem sprejel miselnosti, da smo premajhni, da bi vplivali na svojo prihodnost," je dejal, meni pa tudi, da narod postane velik po svojih ljudeh, po njihovi samozavesti, pogumu in odločenosti, da v negotovih časih ostanejo zvesti svojim vrednotam.

"Danes, ob dnevu državnosti, praznujemo svojo preteklost. Praznujemo zaupanje, ki nas je pripeljalo do sem in sprejemamo odgovornost, da prihodnost Slovenije soustvarjamo s pogumom, spoštovanjem in zaupanjem drug v drugega. S pogledom, usmerjenim daleč preko obzorja današnjega dne. Srečno, Slovenija," je zaključil.