Janša o velikih in resnih izzivih, Golob o pogumu ljudi

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu državnosti poudarila pomen solidarnosti, odgovornosti in medsebojne pomoči ter izpostavila, da želimo graditi državo odgovornih in solidarnih ljudi.

Po njenih besedah država niso samo ozemlje, zastava, grb in ustava. "Država smo ljudje, je skupnost, ki v najlepši podobi zasije v trenutkih solidarnosti, odgovornosti in medsebojne pomoči. Najlepša podoba domovine je človek, ki brezpogojno pomaga drugemu človeku," je poudarila.

Ob tej priložnosti je podelila zahvale policistoma postaje prometne policije Celje Darku Mikši in Andreju Šterku ter pomožnemu policistu Mariu Martinoviću, ki so po njenih besedah pokazali, kaj pomeni resnično služiti ljudem, ko so hitro, strokovno in požrtvovalno ukrepali ter obolelemu moškemu rešili življenje. "Policijsko delo namreč ni le skrb za red in varnost, temveč predvsem varovanje življenja in dostojanstva vsakega od nas. V tem je plemenitost vašega poslanstva - biti v službi ljudi in za ljudi," je dodala.

Priznanje je podelila tudi 12-letnemu Lanu, ki je po prometni nesreči, ko je s ceste zdrsnil avtomobil z dvema potnikoma, še pred prihodom policistov in reševalcev priskočil na pomoč ter poškodovanemu oskrbel rano. "Dragi Lan, pri dvanajstih letih si pokazal, da skrb za drugega ni vprašanje starosti, ampak značaja, sočutja in poguma. Pokazal si, da so dobra dejanja največkrat zelo preprosta, pa vendar največja - poklekniti k nekomu, ki potrebuje pomoč, in narediti, kar zmoreš," je dejala.

"Takšna dejanja, ko se ne vprašaš, kaj boš imel od tega, ampak preprosto narediš, kar je prav, so tiha veličina svetlih posameznikov naše družbe," je povedala predsednica in dodala, da je zaradi njih med nami več zaupanja, več varnosti in več vere v ljudi in ljubezen do drugega.

Prejemnikom priznanj je izrekla hvaležnost in spoštovanje. "Ob dnevu državnosti nas vaša dejanja spominjajo, kakšno Slovenijo želimo graditi: državo odgovornih in solidarnih ljudi, v kateri človečnost ostaja najvišje merilo našega skupnega bivanja," je sklenila predsednica.

Slovenska država se je leta 1991 rojevala s pogumom, odgovornostjo in predanostjo tistih, ki so verjeli v svobodo, demokracijo, samostojnost in neodvisnost Republike Slovenije, je še poudarila predsednica Pirc Musarjeva.

"Ob dnevu državnosti se s hvaležnostjo, spoštovanjem in ponosom spominjajmo domoljubnih in požrtvovalnih dejanj različnih generacij Slovenk in Slovencev, ki so vsaka v svojem obdobju, predvsem v obdobjih nacizma in fašizma, prispevale k uporu in svobodi slovenskega naroda," je dejala.

Današnji dan državnosti praznujemo v spomin na 25. junij 1991, ko je tedanja slovenska skupščina v skladu z odločitvijo na plebiscitu sprejela ključne dokumente za osamosvojitev - temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in deklaracijo o neodvisnosti. Dan po tem je Slovenija slovesno razglasila svojo samostojnost in neodvisnost.

Po besedah predsednika vlade Janeza Janše se ob dnevu državnosti z globoko hvaležnostjo oziramo na najbolj usodno odločitev v zgodovini slovenskega naroda ter njeno uresničenje. "Pred 35 leti smo postali gospodarji svoje usode. Nastala je država, ki ni bila podarjena, temveč izbojevana s pogumom ljudi, ki so verjeli v Slovenijo," je poudaril.

Osamosvojitev nas po njegovih besedah še danes uči, da največjih dosežkov ne ustvarjajo okoliščine, temveč ljudje – "ljudje, lačni prostosti duha in dovolj pogumni, da se medsebojno povežejo, presežejo razlike in uresničijo svoje sanje". Narod napreduje takrat, ko zna prepoznati skupni cilj in ga je sposoben postaviti nad vsakodnevne razlike, je izpostavil Janša.

"Tokrat pred nami niso tanki ali barikade, niti pandemija, vendar to ne pomeni, da izzivov ni," je zapisal v poslanici. Slovenija je po njegovih besedah po letih slabih odločitev pred zahtevno nalogo.

"Javne finance niso v stanju, ki bi nam dopuščalo lahkotnost ali brezbrižnost. Prevečkrat se je denar davkoplačevalcev zapravljal za nekoristne ali celo škodljive namene. Marsikatera priložnost je bila zapravljena, marsikje se je med delovnimi ljudmi utrdil občutek, da trud ni nagrajen in da sta všečnost in ideologija bolj pomembni od politične odgovornosti. Ne smemo se pretvarjati, da posledice teh napak ne obstajajo, če jih želimo začeti reševati in popravljati," je kritičen Janša.

Pred nami so torej po njegovih besedah resni izzivi, ki jih "poleg stanja v javnih blagajnah ob sicer previsokih davkih predstavljajo tudi javna, energetska in prehranska varnost". Za uspešen spopad z njimi pa po njegovih navedbah potrebujemo realističen pristop in sodelovanje, ki bi omogočilo ustavno večino za potrebne dopolnitve ustave. "Potrebujemo stabilnost. Gospodarsko in politično. Za prvo davčno sidro v ustavi in za drugo spremembo volilnega sistema," je izpostavil in dodal, da potrebujemo decentralizacijo, večji prenos odločanja in virov na pokrajinsko in občinsko raven.

Po njegovi oceni je po letu 2008 politika izključevanja postala politična norma v Sloveniji. "Imamo politični pol, ki nikoli ne ponudi roke sodelovanja, kadar je na oblasti. Še več. Roko sodelovanja v zadnjem času zavrača celo takrat, ko je ponujena njemu in je v opoziciji," je poudaril.

"Politični pol, ki izključuje, je bil od leta 2008 naprej od 18 let na oblasti kar 15 let in ves čas je bila v ospredju politika izključevanja, pogosto prežeta celo z zlorabami pravne države za obračune z drugače mislečimi," je zapisal. "Izključevanje ni izročilo slovenske osamosvojitve in ni del vrednot časa, ki nas je združil," je še izpostavil.

V poslanici je spomnil na ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve v prejšnjem mandatu, ki je bila po njegovem mnenju "zgodovinska sramota", ki jo je morala nova vlada s ponovno ustanovitvijo muzeja popraviti. "Zgodovinski spomin je pomemben predvsem zato, ker narod brez zgodovinskega spomina začne verjeti, da so svoboda, mir in lastna država nekaj samoumevnega. Nekaj, kar obstaja samo od sebe. Muzej slovenske osamosvojitve bo ena tistih ustanov, ki ta spomin ohranjajo," je še dodal.

Poseben razlog za optimizem pa po njegovem predstavlja mlada generacija, ki zagovarja in ceni temeljne vrednote slovenske osamosvojitve. "To je jasno znamenje, da med novimi rodovi znova raste zavedanje o lastnih koreninah ter hkrati skrb in odgovornost za prihodnost naše domovine," je navedel.

Ob dnevu državnosti se zato po njegovih besedah ne spominjamo le preteklosti. Prav je, da se zavemo tudi odgovornosti, ki jo nosimo do prihodnjih rodov. Dolžni smo jim predati državo, ki bo varna in uspešna. "Državo, v kateri bodo delo, znanje in poštenost znova predstavljali temelj družbenega napredka in v kateri bodo naslednji rodovi živeli bolje, kot danes živimo mi," je še izpostavil premier.

Premier se je danes udeležil tudi slovesnosti ob dnevu državnosti na Polževem. Ob robu prireditve pa je za Planet TV komentiral dogajanje na državni proslavi na predvečer praznika. Kot je dejal, je pričakoval, da bo predsednica republike Nataša Pirc Musar v svojem govoru kritična. "In nimam nobenih problemov s tem, ima pač svoje poglede, kako stvari urejati. Jaz mislim, da so v določeni meri napačni," je dejal.

Na vprašanja o žvižgih iz dela publike med govorom predsednice pa je dejal, da "sam na državni proslavi v počastitev dneva slovenske državnosti ne bi žvižgal in protestiral, verjamem pa, da je mnoge zmotila ta uporaba dvojnih vatlov". Kot namreč pravi, tudi njega moti, "da neka kritika vzplamti samo takrat, kadar je recimo desnosredinska vlada, kadar je leva vlada, takrat smo pa tiho".

Glede same proslave pa je dejal, da je bilo to "največ, kar se je dalo narediti" v tem času. Kritičen pa je bil do postavljenih ograj. "Tisti, ki je včeraj postavil te ograje, je naredil veliko napako in mislim, da se to nikoli več ne sme ponoviti," je dejal. Tokrat sicer ni bilo prvič, da je bilo prizorišče proslave ob dnevu državnosti ograjeno. Polemike in kritike so sprožale že leta 2020, ko je proslava sicer potekala na Kongresnem trgu.

Glede zapleta s praporščaki, ki so ga nato sicer rešili, pa je Janša dejal, da bo "za v prihodnje najbrž to treba urediti z nekimi pravili".

Nekdanji predsednik vlade in vodja največje opozicijske stranke Robert Golob pa je v svoji poslanici ob državnem prazniku poudaril, da demokracija in suverenost živita le toliko časa, "dokler ju ljudje vsak dan izbiramo".

Zapisal je, da je bila odločitev Slovenije, ki je pred 35 leti stopila na svojo pot, odločitev naroda, ki je verjel vase ter razumel, da svoboda ni darilo, temveč velika in trajna odgovornost.

"Od takrat se je svet večkrat spremenil. Menjale so se generacije, vlade, gospodarske razmere in mednarodni odnosi. Spreminjala se je tudi Slovenija," je dejal. A po njegovem tudi po vseh teh spremembah ostaja le eno vprašanje: "Kakšna država želimo biti?"

"Država, ki jo vodi strah, ali država, ki jo vodi samozavest? Skupnost, ki išče razloge za delitve, ali skupnost, ki gradi na sodelovanju? Narod, ki zre v preteklost ali narod, ki pogumno ustvarja prihodnost?" je nanizal vprašanja.

Meni, da na ta ne more odgovarjati politika, temveč narod: "In odgovori nanje bodo oblikovali Slovenijo prihodnjih desetletij bolj kot katerakoli posamezna politična odločitev."

Pravi tudi, da živimo v času velikih pretresov, da svet postaja vse bolj nepredvidljiv ter da so meje med resnico in manipulacijo pogosto zabrisane. Prav tako je izpostavil, da vojne, gospodarski pretresi in tehnološke revolucije vse hitreje spreminjajo vsakdan ljudi. "V takšnih časih se krepi skušnjava zapiranja vase. Pojavljajo se glasovi, ki v negotovosti iščejo priložnost za širjenje nezaupanja, glasovi, ki prepričujejo, da je moč v izključevanju, v delitvah, v strahu pred tistim, kar je drugačno."

A ob tem je poudaril, da slovenska zgodovina govori drugače. "Slovenija ni nastala iz strahu. Nastala je iz poguma ljudi, ki so verjeli, da lahko skupaj ustvarijo nekaj boljšega. Narod raste takrat, ko zaupa vase, ostaja odprt in zna sodelovati. To je naša temeljna izkušnja. To je naša moč," je dejal.

Zato meni, da je ena najpomembnejših nalog zdajšnje generacije, da ohrani zaupanje v demokracijo, dialog in v skupnost, saj demokracija, kot poudarja, ni samoumevna. Suverenost ni samoumevna. "Obe živita samo toliko časa, dokler ju ljudje vsak dan znova izbiramo. S spoštovanjem do drugače mislečih, z odgovornostjo do skupnega dobrega in s pripravljenostjo prisluhniti drug drugemu," je dodal.

Golob je zapisal še, da ima Slovenija znanje ter da je bolj povezana in bolj izkušena, kot je bila ob osamosvojitvi, generacije mladih ljudi, ki razmišljajo globalno, gospodarstvo, ki tekmuje na svetovnih trgih, znanstvenike, ustvarjalce, športnike in podjetnike, ki dokazujejo, da lahko tudi majhen narod dosega velike stvari.

"Nikoli nisem sprejel miselnosti, da smo premajhni, da bi vplivali na svojo prihodnost," je dejal, meni pa tudi, da narod postane velik po svojih ljudeh, po njihovi samozavesti, pogumu in odločenosti, da v negotovih časih ostanejo zvesti svojim vrednotam.

"Danes, ob dnevu državnosti, praznujemo svojo preteklost. Praznujemo zaupanje, ki nas je pripeljalo do sem in sprejemamo odgovornost, da prihodnost Slovenije soustvarjamo s pogumom, spoštovanjem in zaupanjem drug v drugega. S pogledom, usmerjenim daleč preko obzorja današnjega dne. Srečno, Slovenija," je zaključil.

"Dan državnosti je priložnost, da se s ponosom spomnimo poti, ki smo jo kot narod prehodili, in odgovornosti, ki jo nosimo do prihodnjih generacij," je zapisal predsednik DZ Zoran Stevanović.

Delil je tudi svoj slavnostni nagovor ob dnevu državnosti, v katerem je dejal, da vsaka generacija opravlja "vlogo začasnega skrbnika te čudovite zemlje". "Osamosvojitelji so nam državo ponosno predali v varstvo, zato je naša zgodovinska dolžnost, da jo naslednjim rodovom zapustimo še boljšo, močnejšo in bolj povezano," je zapisal.

Dodal je, da verjame v Slovenijo, "ki povezuje in ki spoštuje svojo zgodovino, zaupa svojim ljudem in samozavestno gradi prihodnost".

Ob današnjem prazniku pa je zažežel, da bi bili ponosni na svojo preteklost, hvaležni za sedanjost in odgovorni za prihodnost.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v izjavi za javnost v imenu ZDA izrekel čestitke Slovencem ob praznovanju dneva državnosti. Sporočil je, da partnerstvo med državama ostaja ključno za krepitev regionalne stabilnosti in energetske neodvisnosti.

"V zadnjih 35 letih je Slovenija pokazala trdno vodstvo pri uveljavljanju demokratičnih načel, regionalnega sodelovanja in mednarodne varnosti. Naše desetletja dolgo partnerstvo ostaja ključnega pomena za krepitev regionalne stabilnosti in energetske neodvisnosti," je sporočil Rubio, ki je Slovencem zaželel "veselo in nepozabno praznovanje dneva državnosti".

"Trajno prijateljstvo med ZDA in Slovenijo temelji na naši skupni zgodovini in zavezanosti kolektivni varnosti. Cenimo naše močno partnerstvo in se veselimo nadaljnjega poglabljanja vezi med našima narodoma v prihodnjih letih," je še navedeno v izjavi, ki jo je objavil State Department.