Janša odhaja k Rutteju: Mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo

Rutte in Janša, ki bo na sedežu Nata prvič po ponovnem prevzemu premierskega položaja v začetku junija, bosta govorila o izpolnjevanju zavez držav članic zavezništva na področju proračunskih izdatkov za obrambo.

Voditelji članic, med njimi tedanji slovenski premier Robert Golob, so se junija lani v nizozemskem Haagu dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe. Letos na vrhu v Ankari, ki se ga je udeležil tudi premier Janša, so to zavezo potrdili.

Pri Natu so dan pred julijskim srečanjem voditeljev v turški prestolnici objavili zadnje podatke o izdatkih zaveznic, v skladu s katerimi bi bila Slovenija edina članica, ki letos ne bi dosegla niti cilja dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne potrebe, o čemer so se zaveznice dogovorile že pred več kot desetletjem. V opombi so ob tem zapisali, da bo Slovenija po vrhu pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP.

Janša je sicer na vrhu zagotovil, da bo Slovenija odslej v Natu držala besedo, ob tem pa opozoril, da vsega, kar je obljubila prejšnja vlada, ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete.

Vlada je nato ta četrtek sprejela predlog rebalansa proračuna, v skladu s katerim bi Slovenija letos za obrambo namenila okoli 1,7 milijarde evrov oziroma 2,03 odstotka BDP.

"Danes sprejeti rebalans dosega dva odstotka BDP, kar je prvič v Sloveniji. Obljubljeno je bilo že - bom rekel - milijonkrat, zdaj pa je to pač dokazano in to brez čarovnij," je premier dejal po seji vlade.

Poudaril je, da obrambni izdatki na takšni ravni niso potrebni zaradi Nata, ampak zaradi tega, ker je svet takšen, kakršen je. Ravno zato pa Slovenija tudi potrebuje zavezništvo, je dodal.

"Generalnega sekretarja Nata že dolgo poznam, tako da mislim, da mi bo uspelo pojasniti zadevo," je povedal pred srečanjem z nekdanjim nizozemskim premierjem.

Zdaj že nekdanja vlada pod vodstvom Goloba je sicer zatrjevala, da je Slovenija že lani za obrambo namenila več kot dva odstotka BDP, pri čemer pa da sta imeli uradna Ljubljana in sekretariat Nata različne poglede na interpretacijo strukture izdatkov.

Da lani ni izpolnila cilja najmanj dveh odstotkov BDP za temeljne obrambne izdatke, je Rutte Goloba opozoril v pismu v začetku maja, to pa potrdil tudi javno sredi junija. V dva odstotka je namreč vključila tudi projekte, ki tja ne sodijo, je zapisal v pismu.

Slovenija bo sicer obrambne izdatke za leto 2026 nekoliko zvišala tudi na račun dodatne vojaške pomoči Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, kar bo po pričakovanjih prav tako ena od tem ponedeljkovih pogovorov šefa Nata in slovenskega premierja. Janša je v Ankari naznanil, da bo Slovenija za dobavo ameriške opreme Kijevu v okviru Natove pobude PURL namenila še 50 milijonov ameriških dolarjev, s čimer bo slovenski prispevek skupaj znašal 100 milijonov.

Pričakovati je, da bosta voditelja govorila še o razmerah na Zahodnem Balkanu, kjer v Natovi misiji na Kosovu KFOR sodelujejo tudi slovenski vojaki.

V belgijski prestolnici imajo sedež tudi tri osrednje institucije EU, pri čemer pa ima premier Janša predvideno le srečanje s predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola. Govorila bosta predvsem o prizadevanjih EU za poenostavitev evropske zakonodaje in drugih ukrepih, namenjenih krepitvi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, so pričakovanja glede srečanja za STA strnili v kabinetu predsednice parlamenta.

Pogovor s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ki tako kot Metsola in Janša prihaja iz politične družine Evropske ljudske stranke (EPP), medtem ni predviden. Na komisiji so za STA pojasnili, da bo von der Leyen že v ponedeljek zjutraj odpotovala v Strasbourg, kjer bo potekalo plenarno zasedanje parlamenta.

Prav tako se premier ne bo sestal s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo, ki trenutno v okviru priprav na sklepno fazo pogajanj o dolgoročnem proračunu unije za obdobje 2028-34 potuje po članicah unije. Janša ga je na Brdu pri Kranju gostil v začetku meseca.