Janša v pismu vabi v Slovenijo, EK vabila očitno ne namerava sprejeti

"Pred EU je, kot vsi dobro vemo, kopica velikih izzivov. Slovenija se kljub pandemiji odgovorno pripravlja na vodenje Sveta EU. Ne želimo pa, da sredi trdega dela letijo na nas absurdne obtožbe, ki jih z lahkoto zavrne vsak, ki ob korektnem prevajalcu dan ali dva spremlja medijsko in politično dogajanje v Sloveniji," v pismu predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen piše slovenski predsednik vlade Janez Janša. 

Obtožbe v zvezi s svobodo tiska v Sloveniji, ki jih ponavljajo tako podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova kot tiskovni predstavniki Komisije, po njegovih besedah sledijo izjavam, ki "so ob različnih priložnostih brez kakršnih koli dokazov, zgolj na podlagi posamičnih medijskih objav, postavljali pod vprašaj svobodo medijev, vladavino prava, neodvisnost pravosodja in stanje demokracije v Sloveniji nasploh". 

Janša v pismu spomni, da je bilo podobno tik pred letom 2008, ko je naša država prvič predsedovala Svetu EU. "Takrat je po vsej Evropi krožilo pismo s podpisi 571 novinarjev in urednikov iz Slovenije. V pismu so dobesedno zapisali, da predstavlja prihajajoče slovensko predsedstvo veliko grožnjo za celotno Unijo. Tudi takrat so številni evropski mediji povzemali takšne absurdne obtožbe kot objektivno poročanje in jih nenehno ponavljali. Naše prvo predsedovanje EU se ni izkazalo za 'veliko grožnjo Uniji'; namesto tega je bilo naše predano delo v skupno korist vseh držav članic EU ključnega pomena za uspeh našega predsedovanja."

EK: Svoboda medijev je temelj demokracije 

Na pismo se je odzvala Evropska komisija, kjer so poudarili, da je svoboda medijev steber demokracije in da je primeren okvir za oceno položaja medijev njihovo letno poročilo o vladavini prava. Ob tem so dodali, da se je priprava naslednjega letnega poročila o vladavini prava že začela.

"To je primeren okvir za ocenjevanje položaja glede svobode medijev," so še izpostavili in pojasnili, da so izmenjave z državami članicami vsekakor del tega procesa. Janševega vabila, naj delovna skupina obišče Slovenijo in se prepriča o stanju demokracije ter vladavine prava, tako očitno ne nameravajo sprejeti. 

Evropska komisija bo drugo poročilo o vladavini prava v uniji predvidoma objavila v drugi polovici leta med slovenskim predsedovanjem Svetu EU. Sploh prvo poročilo o stanju vladavine prava v vseh članicah unije je objavila septembra lani. V njem je med drugim izrazila zaskrbljenost zaradi spletnega nadlegovanja novinarjev v Sloveniji. "Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom je razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja," piše v poročilu.

V komisiji so pred dnevi tudi obsodili obtožbe slovenskega premierja na Twitterju, da avtorica kritičnega članka spletnega medija Politico o položaju medijev v Sloveniji laže. Ob tem so izpostavili, da so sovraštvo, grožnje in osebni napadi na novinarje nesprejemljivi. "Žaljivih besed v odnosu do novinarjev, vključno s tem konkretnim primerom, ne sprejemamo in jih obsojamo. Naj bo to absolutno jasno," je tedaj dejal glavni govorec komisije Eric Mamer v odgovoru na novinarsko vprašanje, ali obsojajo besede slovenskega premierja.

'20 ključnih vprašanj o vladavini prava v EU' 

V pismu von der Leynovi Janša prizna, da imamo v resnici težave s stanjem demokracije v Sloveniji na splošno, a navede, da so izvor in vzroki teh težav veliko globlji in starejši, povezani z elementi nedokončane tranzicije v Sloveniji. Obisk delovne skupine Evropske komisije oziroma institucij EU z namenom ugotavljanja dejstev bi tako po njegovem mnenju omogočil bolj neodvisno in celovito oceno razmer, nedvoumno pa bi lahko odgovoril tudi na vprašanja o vladavini prava v EU, ki jih Janša strne v 20 točk. 

V njih spomni na brutalni napad na novinarja Mira Petka in tožbo premierke Bratušek zoper fotoreporterja zaradi SMS med sejo. Janša navaja, da je 90 odstotkov medijev v lasti ali v upravljanju oseb, ki se javno opredeljujejo za eno samo politično opcijo, ti mediji pa tudi "promovirajo osebe, ki kršijo preventivne ukrepe vlade za zajezitev epidemije". Dotakne se tudi našega sodstva, češ da obstajajo resni dvomi o neodvisnosti in nepristranskosti sodnikov, kar "se kaže v številnih poskusih utišanja žvižgačev med sodniki in tožilci", v vrhu sedijo osebe, ki so v času "enopartijske diktature pri svojem sodniškem delu kršile človekove pravice", sodniki in sodnice rednih sodišč pa se "udeležujejo strankarskih prireditev v opravah s simboli totalitarnih režimov". Poleg tega več kot ducat sodb Ustavnega sodišča še naprej ostaja neuresničenih. Janša omeni tudi predsednika računskega sodišča, ki je kršil prepoved konflikta interesov, a še naprej deluje. Zanima ga, ali je v skladu z evropskimi vrednotami, "da se predsednika opozicijske stranke, ki se ji obeta zmaga na volitvah, pod lažno obtožbo tri tedne pred dnevom glasovanja pošlje v zapor" in da "politična stranka, zastopana v nacionalnem in Evropskem parlamentu in ki je sicer močno kritična do Izraela in zagovornica Hamasa, deluje v vili, ki je nekoč pripadala judovski družini, umorjeni v Auschwitzu". Med 20 točkami Janša omeni tudi hišno preiskavo na sedežu Banke Slovenije, ki je "bila opravljena z namenom izvajanja pritiska na guvernerja Banke Slovenije, da bi odstopil s funkcije", ter dejstvo, da kljub ogromni količini dokazov o "največjem dejanju organiziranega mednarodnega kriminala v zgodovini države, v katerem je bila v državni banki oprana več kot milijarda evrov, po več kot 10 letih storilci niso bili niti obtoženi". 

Ob koncu pisma slovenski predsednik vlade zapiše, da ne želi, da se saga z neutemeljenimi obtožbami zoper slovensko vlado, podobno kot leta 2007, še naprej širi po Evropi, zato predlaga, da se čim prej dogovorijo za oblikovanje omenjene skupine za ugotavljanje dejstev in njen obisk v Sloveniji. "Vlada Republike Slovenije bo v okviru svojih pristojnosti omogočila članom skupine dostop do vseh potrebnih informacij," zagotovi.

Zelo bi bili veseli, še nadaljuje Janša, če bi takšna skupina v okviru svoje "misije za ugotavljanje dejstev" po koncu obiska v svojem poročilu med drugim predlagala z evropskimi normami skladne ukrepe, s katerimi lahko Slovenija naslovi in odpravi omenjene težave nedokončane tranzicije.

"V našem skupnem interesu je, da se pri ocenjevanju vladavine prava in stanja demokracije tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji uporabljajo enaki vatli za vse in da se povsod vzpostavlja vladavina prava in ne vladanje s pomočjo (zlorabe) prava," zaključi premier in doda, da pričakuje, da bo Komisija delovala spoštujoč načelo lojalnega sodelovanja med Unijo in državami članicami, ki navaja k medsebojnemu spoštovanju, to pa neobhodno temelji na objektivni, celoviti in nepristranski obravnavi ter spoštovanju stvarnih dejstev.

Celotno pismo je dosegljivo tukaj.

Opozicija kritična do pisma, ki 'zagotovo odmeva v Bruslju'

Na pismo so se kritično odzvale opozicijske stranke. Predsednica SD Tanja Fajon je izrazila zaskrbljenost zaradi vrste pisem, ki jih piše premier. Pri tem je kot vprašanje izpostavila, ali jih piše sam ali v imenu vlade, torej čigavo stališče predstavlja.

Meni, da "pismo gotovo odmeva v Bruslju". "Zdi se mi, da nas Bruselj spremlja precej zaskrbljeno, celotna evropska javnost se ukvarja s Slovenijo". Meni, da to ne koristi, saj je Slovenija pred predsedovanjem EU. Spomnila je, da so Sloveniji prihajali bolj resni opomini s strani Evropske komisije, med njimi "ostra kritika" glede verbalnega napada na tujo novinarko, kot tudi opozorila zaradi vladavine prava in stanja demokracije.

"Če predsednik vlade čuti, da vabi neko evropsko delegacijo pregledovati razmere, bi to seveda lahko pozdravila. Naj bo to delegacija vseh institucij (...) pa bomo potem verjetno dobili realno oceno, glede na to, da komisija tudi piše poročila o stanju pravne države v Sloveniji", je dejala v odgovoru na novinarsko vprašanje.

Poslanka LMŠ Jerca Korče je novinarjem v DZ dejala, da pismo ni namenjeno vabilu predstavnikom EU, ampak "notranji javnosti, da Janša še enkrat pokaže vse te frustracije in travme, ki jih dnevno izraža, kjerkoli ima priložnost", preusmerjanju pozornosti od tega, da vlada ni sposobna voditi države. Poudarila je, da ima Evropska unija svoje mehanizme in sama presoja, kdaj je treba preveriti in zavarovati spoštovanje načel EU in da ni potrebe, da jim premier piše.

Glede vsebine pisma je dejala, da premier v njem govori o napadih znotraj medijske sfere, hkrati pa blokira financiranje STA. Govori o sodstvu, na drugi strani pa blokira imenovanje tožilcev, "pa še malo je oblatil opozicijo". Dodala je, da smo premierjevega "izlivanja njegovih frustracij, travm in neresnic" v Sloveniji že navajeni, da pa je "žalostno, da se tega poslužuje tudi, ko gre za ugled Republike Slovenije v tujini". 

Koordinator Levice Luka Mesec pa je menil, "da bi vse stranke v Sloveniji, ki se imajo za demokratične, morale obsoditi pismo in se od njega distancirati" ter zavzeti stališče, da premier Janša ni primeren za vodenje Sveta EU, saj je eden temeljnih postulatov unije zaveza k politični demokraciji.

V pismu namreč po njegovi oceni premier "še enkrat jasno kaže", da bi bil rad tudi urednik vseh slovenskih medijev in da bi rad "določal, kaj je laž in kaj je resnica", kar je v nasprotju s postulati demokratične družbe. "V Sloveniji nimamo spora med levico in desnico, kot skuša prikazovati vlada, ampak spor med avtoritarci, ki si poskušajo prigrabiti oblast v državi, in vsemi tistimi, ki želimo še naprej živeti v demokratični družbi".

Na novinarsko vprašanje, ali je premierja k pismu spodbudil obrambni minister in predsednik NSi Matej Tonin, ki je pozval vlado k tovrstnemu vabilu, pa je menil, da sta to s premierjem skupaj storila ter da sta Tonin in NSi s tem še enkrat pokazala, da NSi "ni avtonomna stranka, ampak je postala samo privesek SDS". V SAB so ocenili, da Janša "očitno ni primeren za predsednika vlade, saj sam ne zna rešiti domačih problemov oziroma jih celo ustvarja".

Spomnimo 

Potem ko je Janša avtorico članka v bruseljskem spletnem mediju Politicu o stanju v slovenskih medijih obtožil, da ji je "bilo naročeno, da ne pove resnice", so njegov tvit v Evropski komisiji obsodili in izpostavili, da so sovraštvo, grožnje in osebni napadi na novinarje nesprejemljivi.

Nizozemska evropska poslanka Sophie in 't Veld je odziv Janše označila kot nenavadnega. "Nenavadno je, da vodilni politik na njegovem položaju uporabi takšen jezik proti novinarju," je dejala. Kot zaskrbljujočo v članku v Politicu pa je izpostavila ugotovitev, da se novinarji v Sloveniji na pritiske in sovražni govor odzivajo tudi s samocenzuro. Novinarji morajo delati varno in svobodno, je dejala in Janšo povabila na razpravo o medijih v Sloveniji.

Kmalu zatem so v skupini Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, pravne države in temeljnih svoboščin predstavnikom slovenske vlade, direktorju urada vlade za komuniciranje, predstavnikom medijev in drugim poslali vabilo na virtualni pogovor o medijih v Sloveniji, ki bo 5. marca. Veldova je pojasnila, da so jih povabili, da jim predstavijo svoja stališča. "Za nas ni pomembno, ali pripadajo desnici ali levici. Pomembna so dejstva, pogovori, da vemo, kaj se dogaja," je dejala.

Predsednik republike Borut Pahor je ob tem dejal, da kot nekdanji evropski poslanec in kot nekdo, ki se ves čas srečuje z EU, ve, da ne gre podcenjevati opozoril, ki prihajajo iz Bruslja glede domnevnega poseganja v neodvisne institucije, zlasti pravosodje, in medijsko krajino v Sloveniji ter s tem povezanim ugledom države. "S tem ugledom se ne gre igrati. Vsi, ki imamo neko moč in odgovornost v tej državi, zlasti tisti, ki je imamo več, z nama s predsednikom vlade na čelu, moramo zato ravnati pazljivo in se vzdržati vsake izjave, ki bi lahko v EU vzbudila sum," je dejal.

Nasploh se mu zdi pomembno, da se vsi politiki in vse medijske osebnosti vzdržijo "slehernega komentarja medijske krajine". "To je norma, h kateri se moramo znova vrniti," je dejal.