Janeza Janšo izvolili za novega predsednika vlade

Po izvolitvi je Janša v DZ v skladu z ustavo prisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije.

Dan pred današnjo mandatarsko sejo DZ je predsednik SDS podpisal koalicijsko pogodbo s trojčkom strank NSi, SLS in Fokus ter stranko Demokrati, s katerimi si prizadevajo za oblikovanje nove vlade. Novega predsednika vlade pa so poleg poslancev omenjenih strank glede na izid današnjega tajnega glasovanja, kot kaže, podprli tudi poslanci Resnice, ki so prav tako prispevali tudi podpise pod mandatarsko kandidaturo. Resnica v skladu z napovedmi sicer ne bo vstopila v Janševo vlado.

Omenjene stranke skupaj imajo 48 poslanskih glasov, tako je Janša bržkone dobil tudi podporo dveh poslancev narodnih skupnosti in še enega poslanca ali poslanke opozicije. 

"Državni zbor je pravkar naredil pomemben korak k temu, da bo Slovenija v prihodnosti bolj uspešna. Ni pa to bil še zadnji korak za to, da Slovenija dobi razvojno vlado," je dejal Janša v izjavi za medije po tajnem glasovanju.

Janša upa, da bo Slovenija v prihodnjih dneh ali najkasneje dveh tednih dobila "kompletno ekipo, ki bo delala za dobro prihodnost Slovenije". Kot je dejal, imajo "nekaj glede načina delovanja koalicije utečenega iz prejšnjih koalicij", pogovori o kadrovskem razrezu pa se bodo po njegovih besedah začeli v ponedeljek.

Ponovno je napovedal, da bodo opoziciji poslali predlog pogodbe za partnerstvo za razvoj. Pri tem je dodal, da bo "od njihove odločitve odvisno, ali bo to mandat, kjer bomo iskali skupne stične točke v dobro Slovenije ali bodo pač napadali in izključevali, tako kot so to počeli, ko so bili na oblasti". Upa, da bo tokrat drugače, je dejal, so pa pripravljeni na vse.

Janša je danes med drugim napovedal prizadevanja za dokončanje procesov demokratizacije ter uresničevanja programa za državo priložnosti, blaginje in pravičnosti. Med temeljnimi vsebinskimi prioritetami koalicije je naštel razvoj in blaginjo Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacijo in debirokratizacijo.

V sklepnem delu današnje razprave se je zahvalil koalicijskim partnerjem za vsebinsko razpravo o točkah njihovega programa. Tako današnjih sedem ur razprave ni šlo v zrak, je ocenil.

Janša mora po današnji izvolitvi za predsednika vlade v skladu s poslovnikom DZ v 15 dneh v DZ posredovati predlog kandidatov za ministre. V skladu s spremembo zakona o vladi, ki so jo poslanci SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice podprli konec aprila, bo po novem v vladi 14 ministrstev.

Četrta Janševa vlada bo, če bo imenovana ministrska ekipa, nasledila odhajajočo vlado Roberta Goloba. Slednjemu namreč kljub relativni zmagi na marčnih volitvah ni uspelo znova sestaviti koalicije.

Janez Janša je v nagovoru v DZ še pred glasovanejm spomnil na prisego prve demokratično izvoljene slovenske vlade maja 1990, ki jo je vodil Lojze Peterle in je imela po njegovih navedbah dve ključni programski točki: osamosvojitev in demokratizacijo. Takrat se je po Janševih besedah pričakovalo, da bosta demokratizacija in tranzicija lažji del projekta. A so se, kot meni Janša, ki je bil od prvih demokratičnih volitev vsakokrat doslej izvoljen v parlament, zmotili. "Lažje je bilo Slovenijo osamosvojiti kot jo demokratizirati," je ocenil in dodal: "Če bi bilo tisto takrat uresničeno do konca, jaz danes ne bi stal tukaj."

Ker je Slovenija tranzicijo opravila "nekako na pol", jih zato v prihodnjih letih čaka dvojno delo, in sicer dokončanje nekaterih procesov demokratizacije ter uresničevanje programa, ki so si ga zadali v koaliciji, ki "se trudi vzpostaviti razvojno vlado".

Med temeljnimi vsebinskimi prioritetami koalicije je naštel razvoj in blaginjo Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacijo in debirokratizacijo. Želijo oblikovati Slovenijo kot "državo priložnosti, blaginje in pravičnosti, v kateri se bo vsak odgovoren državljan počutil varnega in sprejetega".

Med prioritetami je izpostavil tudi povečanje rodnosti, saj mora biti po njegovih besedah slovenska družina temeljna celica družbe. Poudaril je, da delo ni socialna, temveč razvojna in gospodarska kategorija, s katero se ustvarja blaginja in posledično financira socialne storitve. "Brez produktivnosti in uspešnega gospodarstva ni socialne države, brez socialne države pa ni skladnega razvoja. Zato zagovarjamo socialni dialog, pogoj zanj pa so politično neodvisne organizacije delodajalcev in delojemalcev," je navedel.

Med politikami, ki jih zagovarjajo, je izpostavil tudi "razumne politike varovanja okolja", ki omogočajo blaginjo, zdrav naravni življenjski prostor in povečujejo energetsko suverenost države. Zavzel se je tudi za spodbujanje vseživljenjskega učenja.

Po besedah Janše bo koalicija preko načela, da mora denar iz javne zdravstvene blagajne slediti pacientu, dograjevala sistem s ciljem zagotavljanja dostopnega, kakovostnega in učinkovitega zdravstvenega varstva za vse državljane.

Napovedal je tudi, da bodo številne enote državne administracije in sedeže oz. dele ministrstev razmestili po različnih slovenskih regijah in tako zmanjšali prometni pritisk gnečo na vpadnicah v prestolnico "skrajno centralizirane države". Dodal je, da bo decentralizacija države eden od ključnih razvojnih vzvodov s težnjo po vzpostavitvi močnih regij, zavzemajo pa se tudi za finančno samostojnost občin.

V koaliciji bodo po navedbah Janše oblikovali bolj vitko državo, manjšo in učinkovito administracijo, z digitalizacijo in uporabo umetne inteligence postopno zagotavljali bolj kvalitetne storitve javne uprave, vpeljali nagrajevanje po delu in uspešnosti in odpravili birokratske ovire. Oblikovali bodo tudi steber prioritetnega pregona in zatiranja korupcije ter organiziranega kriminala.

Kot vrednostno središče slovenskega naroda je izpostavil vrednote slovenske osamosvojitve. "Na tem temelju ne branimo preteklosti, ampak gradimo prihodnost," je dejal.

Odhajajoči premier in predsednik Svobode Robert Golob je na izredni seji DZ dejal, da je najverjetnejši mandatar na zadnji seji sveta za nacionalno varnost odkrito grozil prisotnim, "vključno z mano, da me bo poslal na Dob". Obenem je Janši očital, da se kiti z domoljubjem, a da je prav on največja grožnja suverenosti in demokraciji Slovenije.

"Z veliko pozornostjo sem prisluhnil govoru Janeza Janše o tem, kakšno Slovenijo si predstavlja in v kakšni Sloveniji želi živeti, prisluhnil sem besedam o suverenosti in demokraciji, ampak tudi sam se pridružujem mnogim, ki menijo, da ste prav vi največja grožnja suverenosti in demokraciji Slovenije," je bil v današnji razpravi o mandatarskem kandidatu Janši na seji DZ oster predsednik največje parlamentarne stranke Golob.

Afera Black Cube je bila po Golobovih besedah največji škandal v zgodovini Slovenije. "In žal prihaja od človeka, ki se najbolj kiti ravno z domoljubjem," je dodal. Golob je tako Janši očital, da se njegova prava narava pokaže, ko dobi oblast. "Vi si predstavljate demokracijo, da si vsak, ki si drzne reči besedo proti vam, zasluži samo najhujše," je dejal Golob.

Zvonko Černač (SDS) je Janšo označil za izkušenega in mednarodno cenjenega politika in državnika, ki je doslej trikrat vodil vlado. "Trikrat doslej se je uspešno pogajal za nepovratna evropska kohezijska in ostala sredstva, vse tri finančne perspektive je v teh pogajanjih izdatno oplemenitil," je dejal Černač.

Danes pa se po njegovih besedah glede nepovratnih sredstev Sloveniji obeta slaba popotnica, obljubljene reforme odhajajoče vlade so ostale mrtva črka na papirju, nekatere spremembe pa so stanje na posameznih področjih še poslabšale. Opozoril je, da se javnofinančna slika iz leta v leto slabša.

Prepričan je, da Slovenija potrebuje drugačno vodenje in da so volivci pred dvema mesecema "nedvoumno glasovali za spremembe". Spomnil je na neuspešen poskus oblikovanja vnovične vlade Roberta Goloba takoj po volitvah in na takratne besede vodje poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica, "da nimajo 46 glasov in da jih niso želeli pridobiti na način, ki je povezan z izsiljevanjem, korupcijo ali podkupovanjem". "Zadnja razkritja govorijo drugače in v interesu vseh je, da organi pregona zadeve čim prej raziščejo," je dejal o razkritjih glede domnevnih poskusov podkupovanja nekaterih poslancev.

Izpostavil je tudi, da bo vlada, k oblikovanju katere bodo danes naredili prvi korak, s 14 ministrstvi ena najbolj vitkih doslej, "kar bo omogočalo bistveno bolj operativno delovanje v prihodnje". Prav tako je omenil namero o sodelovanju z vsemi parlamentarnimi strankami. Današnje razmere in potrebne spremembe po njegovih besedah "terjajo sodelovanje, ki presega večino, ki je potrebna za izvolitev vlade oziroma predsednika vlade", je še dodal.

Tudi Jernej Vrtovec (NSi, SLS, Fokus) je poudaril, da so se ljudje na volitvah odločili za politični obrat. Po njegovih besedah tudi zaradi odločitev odhajajoče vlade okoliščine v Sloveniji zagotovo niso dobre, zato je potrebna odločitev o izboru novega predsednika vlade.

"Ni prav, da državljani delajo in se trudijo, a si lahko v tej državi kljub temu, da nekdo dela, privošči vedno manj. Ni prav, da obrtnike in podjetnike, ki so motor razvoja naše države, zavirajo visoki davki," je dejal. Kritičen je bil tudi do tega, da "manjšina, ki ne sedi v DZ" na trgih in ulicah kroji usodo večine, da se kmet namesto s kmetijo ukvarja s papirji, da bolni čakajo na diagnozo in zdravljenje, čeprav vsak mesec plačujejo prispevek v zdravstveno blagajno, in da upokojenci ne morejo dostojno užiti sadov svojega dela.

Vrtovec je prepričan, da je močno gospodarstvo ključni porok za hkrati najboljšo socialno politiko. Zavzel se je za razumne davke, debirokratizacijo in svobodo na področju gospodarstva.

"V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus bomo danes naredili to, za kar smo se borili, in za predsednika vlade podprli Janeza Janšo," je dejal. Kot je zatrdil, bodo odprli vrata pri oblikovanju nove razvojne koalicije in tako v državo "prinesli red, stabilnost, predvidljivost, varnost in višjo blaginjo za vse".

Po mnenju vodje poslanske skupine Demokratov Tadeja Osterca danes ne odločamo le o novi vladi, temveč predvsem o smeri države v času, ki bo za Slovenijo zahteven in pomemben. Ljudje od politike pričakujejo resnost, predvidljivost, odgovornost in predvsem občutek, da država ponovno deluje, je poudaril.

Slovenija pa potrebuje tudi politično stabilnost, operativnost in sposobnost delovanja, je dodal. Kot je ocenil, so pred državo zahtevni izzivi, zato potrebuje Slovenija predvsem izkušnje, operativnost in sposobnost sprejemanja odločitev. Kandidat za predsednika vlade ima te izkušnje, zato Demokrati verjamejo, da lahko nova vlada ob jasni vsebinski usmeritvi koalicijske pogodbe prevzame odgovornost v času, ko država potrebuje stabilnost in učinkovito delovanje, je utemeljil podporo njihovih poslancev mandatarskemu kandidatu.

Poudaril je še, da je večji del ključnih programskih usmeritev Demokratov vključenih v koalicijsko pogodbo, kar v stranki razumejo kot pomembno politično odgovornost. Za Demokrate so bile pri tem ključne predvsem tri stvari, in sicer začetek sistemskega boja proti korupciji, drugačen odnos do gospodarstva, dela in razvoja ter vzpostavitev pogojev za delujoče javno zdravstvo brez ideoloških bojev.

Podporo Janševi kandidaturi so napovedali tudi v Resnici, ki sicer ne bo vstopila v vlado. Kot je pojasnila vodja poslanske skupine Katja Kokot, so od konstitutivne seje do danes "doživeli marsikaj, pritiske, žaljivke, javne diskreditacije in poskuse, da bi se naše poslance utišalo". "Na drugi strani pa smo dobili korektnega sogovornika, ki se drži svoje besede," je dejala.

Poudarila je, da v Resnici ne želijo Slovenije, "razdeljene na leve in desne, na naše in vaše". "Naša podpora ni prazna menica, ostajamo zvesti svojemu programu in ljudem, ki so nas izvolili. Verjamemo pa, da Slovenija potrebuje stabilno vlado, manj delitev in več dela za ljudi, zato bomo v poslanski skupini Resnica podprli Janeza Janšo za predsednika vlade," je napovedala.

Na očitke iz Levice, da so obljubljali gradnjo mostov, a tega sedaj ne uresničujejo, je Kokotova odvrnila, da mostov "res ne moreš videti, če nosiš plašnice in vidiš samo sebe in svoj majhen mehurček, v katerem živiš".

Slovenija po mnenju poslanske skupine Levica in Vesna ne potrebuje politike ideološkega razvajanja, plenjenja skupnega in razsula človekovih pravic. Prav tako ne potrebuje mandatarja, ki se sestaja z izraelskimi tajnimi službami in hladnokrvno prodaja suverenost naše države, vse zato, da pride na oblast, zato ne bodo podprli Janše za mandatarja, je v predstavitvi stališča poslanske skupine izpostavila Asta Vrečko.

Po oceni Levice in Vesne danes namreč dobivamo obrise vlade, ki bo pripravljena uničiti vse, "ki bodo do nje kritični, in ki bo naredila vse, da ostane na oblasti". Dobiva pa tudi vlado, ki obljublja privatizacijo zdravstva, financiranje zasebnega šolstva in ideološki boj. "To pa je pot, ki pelje v družbo večanja razlik med ljudmi, med tistimi, ki živijo v centru, in tistimi, ki živijo na periferiji, med tistimi, ki so blizu eni politični opciji, in tistimi, ki niso," je izpostavila Vrečko.

V izjavi ob robu seje je Vrečko opozorila, da volivci na marčnih državnozborskih volitvah v večini niso glasovali za Janšo, temveč za tiste stranke, ki so se pred volitvami "zaklinjale, da z njim v vlado ne gredo. Danes pa dobivamo najbolj desno vlado v zgodovini Slovenije", je poudarila. Ob tem je izrazila zaskrbljenost zaradi napovedi rušenja medijev. Spomnila je, da je stranka Resnica v parlamentarno proceduro s podporo podpisov volivcev vložila predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki predvideva ukinitev obveznega rtv-prispevka, "želijo spremeniti zakon o medijih, STA in tako naprej".

Rušenje medijev je značilno za Janševo politiko, saj ga neodvisni mediji motijo. "Ne želi imeti tistih, ki ga kritizirajo, mu postavijo ogledalo ali zgolj poročajo, želi pa imeti medije, ki delajo zgolj tako, kot on reče. Torej strankarske medije, ki jih že ima," je opozorila.

Iz opozicijskih vrst je bilo slišati, da so nastajajočo vlado omogočile predvsem prelomljene obljube poslancev Demokratov in Resnice. Nataša Sukič (Levica in Vesna) jim je očitala, da so obljubljali "poštenost, boj proti korupciji in predvsem gradnjo mostov". "Jaz teh mostov seveda ne vidim. Vidim pa, da nekaj tednov po volitvah s SDS sestavljate najbolj desno vlado v Republiki Sloveniji doslej," je dejala Sukič.

Predloga, da se Janšo imenuje za mandatarja ne podpirajo niti v Svobodi. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je spomnil, da letos mineva 35 let od nastanka slovenske države. Za suverenost in neodvisnost smo se po njegovih besedah borili zato, da bomo o sebi odločali sami, brez vmešavanja tujcev. "A danes se odloča o predlogu, da predsednik vlade postane nekdo, ki je povezan z izraelskim vmešavanjem v slovenske volitve," je izpostavil Sajovic.

Po njegovih navedbah so vse tri dosedanje Janševe vlade državo globoko negativno zaznamovale, državo pa je veliko težje graditi kot rušiti. "Obstaja rek, da je kandidat za predsednika vlade volk v ovčji koži. Ovčja koža kmalu izgine, potem pa na plano pridejo revanšizem, razdiranje, potvarjanje in laž," je izpostavil.

Slovenska družba je bila vedno globoko solidarna, nastajajoča skrajno desna koalicija, predvsem pa njen mandatar, pa po oceni Sajovica poskušata poseči prav v to. "Če bomo v Sloveniji predolgo šli po tej poti, bomo postali izrazita individualistična družba brez občutka za skupnost. Gre za nevaren obrat v trumpizacijo Slovenije in nastanek slovenske podružnice MAGA gibanja. V družbo, kjer si reven zato, ker si si sam kriv, kjer bolan čaka, če nima denarja, kjer starejši postane strošek, kjer zaposleni ni človek, ampak postavka v bilanci," je bil kritičen Sajovic.

Lena Grgurevič je Demokratom in Resnici očitala prelomljene obljube. Bila je kritična tudi do "krščanske demokracije", saj da podpirajo nekrščanske vrednote. "Podpirate laži, podpirate agresijo, podpirate moč elitam proti ubogim," je dejala. Očitala jim je, da so znebili nekdanjih predsednikov NSi Ljudmile Novak in Mateja Tonina, ker se nista želela ukloniti Janši.

Podpornikom Janševe mandatarske kandidature je očitala, da ustoličujejo dvakrat obsojenega storilca kaznivih dejanj, večkrat spoznanega za odgovornega pred Komisijo za preprečevanje korupcije. Grgurevič je navedla, da Janša v aferi Patria ni bil obsojen, ker je "parlament spremenil zakon o zastaranju, da je lahko Patria zastarala".

Karmen Furman (SDS) pa je Grgurevič očitala laži in zavajanje javnosti. V zvezi z afero Patria je Furman pojasnila, da je sodbo razveljavilo ustavno sodišče.

"Prepričana sem, da nas čaka 'blitzkrieg', hitro podrejanje vsega, kar v tej državi še stoji - javno zdravstvo, javno šolstvo, javni mediji, vse to se bo razkrajalo," je bila ostra Grgurevič. Prav tako so bili v opoziciji kritični do odnosa koalicije do sindikatov in nevladnih organizacij.

V opoziciji so opozorili tudi, da se Janševe besede ne skladajo z njegovimi dejanji. V Svobodi so mu očitali, da kljub drugačnim napovedim sestavlja manjšinsko vlado. Janša pa je temu oporekal in predstavil določbe o volitvah predsednika vlade v ustavi, za katero je, kot je dejal, tudi sam glasoval. Zatrdil je, da v prvem in drugem krogu, ko je za izvolitev potrebna absolutna večina glasov, teoretično ni možno dobiti manjšinske vlade. Ta je možna šele v tretjem krogu, če se DZ zanj odloči, saj tedaj za izvolitev zadošča navadna večina, je pojasnil.

Po navedbah poslanca SD Luke Gorška se je Slovenija v mandatu odhajajoče vlade na številnih mednarodnih lestvicah močno povzpela, skrbijo pa jih napovedi prihodnje vlade, ker da "poskušajo napovedati omejevanje sindikalnega organiziranja, zmanjševanje pomena socialnega dialoga, omejevanje referendumskih možnosti ter diskreditacije nevladnih organizacij in civilne družbe". Kot je dodal, jih morajo skrbeti tudi "t. i. omnibus zakoni, v katerih se pod pretvezo nujnosti in učinkovitosti v enem samem aktu odpira več nepovezanih področij ter mimo resne javne in strokovne razprave posega v pravice ljudi in delovanje institucij.

Kot je dejal Goršek, to pomeni tveganje za protiustavno omejevanje demokratičnega nazora in prava, Slovenija pa je takšne prakse že doživela v času tretje Janševe vlade. V tistem času smo bili po njegovih besedah priča "tudi pretirani represiji nad protesti in ustvarjanju političnega ozračja, v katerem je bila kritika oblasti pogosto obravnavana kot problem, in ne kot normalen del demokratične družbe".

"Verjamem, da se aktualni predsednik državnega zbora teh časov zelo dobro spomni, zato danes razumemo, da napovedi prihajajoče oblasti niso zgolj običajna menjava politične oblasti, temveč opozorilo, da Slovenija lahko vstopa v obdobje najresnejših demokratičnih preizkušenj doslej," je dodal.

Po Gorškovih besedah zato naš politični prostor potrebuje močan nadzor nad delom vlade, "opozicijo, ki zna argumentirano opozarjati na napake in stranpoti, hkrati pa podpre tisto, kar je dobro za državljanke in državljane". "Socialni demokrati nikoli nismo nameravali pristopiti k nastajajoči vladi, ker imamo dovolj zgodovinskega spomina, da razumemo, kaj takšna vlada prinaša. Zato kandidata za mandatarja Janeza Janšo danes ne bomo podprli, naslednji vladi pa kljub temu iskreno želimo veliko dobrega dela za Slovenijo," je dodal.

Andreja Katič (SD) je poudarila, da nova vlada s predlaganjem zakonov za discipliniranje sindikatov in napovedjo boja proti nevladnim organizacijam začenja s slabo popotnico.

Luka Goršek (SD) je izpostavil tudi, da ne bodo pristali na znižanje demokratičnih standardov, omejevanje človekovih pravic in slabljenje socialne države, prav tako ne bodo molčali, "ko bodo tarča postali sindikati, civilna družba, mediji ali katerekoli demokratične institucije".

V razpravi je odmevala tudi afera Black Cube, ki je zaznamovala zadnji del predvolilne kampanje. Sukič je prepričana, da bo koalicija uslugo za pomoč pri tej aferi vrnila s podrejanjem slovenske zunanje politike interesom Izraela.

Jelka Godec (SDS) je medtem novo opozicijo obtožila, da so pred volitvami začeli z novo afero, "kajti brez afer pred volitvami levi pol nikoli ne more zmagati". V SDS so odhajajoči vladni koaliciji očitali, da se oklepa oblasti za vsako ceno in onemogoča mirno tranzicijo oblasti. Andrej Poglajen (SDS) je pri tem izpostavil tudi poskus izpodbijanja volitev na ustavnem sodišču.

Podporniki Janševe kandidature so prepričani, da je Janša prava izbira za mandatarja. V Resnici so pred glasovanjem napovedali podporo Janši, po besedah Kokot so z njim dobili konkretnega sogovornika, ki se drži svoje besede. Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) je pojasnil, da je Janša izkušen, vzdržljiv in discipliniran. Za Demokrate je bila medtem po besedah Barbare Levstik Šega ključna koalicijska pogodba.

V novi koaliciji so svojim predhodnikom očitali slabo upravljanje z državo, še posebej z infrastrukturo, zdravstvom in gospodarstvom. Tadej Ostrc (Demokrati) je poudaril, da so ljudje utrujeni od ideoloških sporov v zdravstvu. Ljudi ne zanimajo politični boji na plečih zdravstva, ampak ali bodo dobili zdravnika, kdaj bodo dobili zdravnika in kdaj bo njihov otrok dobil ortodonta, je dejal.

"Štiri leta smo v Sloveniji gledali divji ples tanga z redečimi salonarji, ples korupcije, privilegijev, destruktivnosti za našo državo. Sedaj je čas, da se ta dimna zavesa s plesišča umakne," je dejal Poglajen. Po njegovih besedah je treba graditi na ambiciji posameznikov.

V strankah nove koalicije presenečenj in zapletov ob glasovanju za mandatarskega kandidata Janšo niso pričakovali. Enotno glasovanje tistih, ki se zavzemajo za razvojno koalicijo so pričakovali tudi v NSi, SLS in Fokus.

Tudi predsednik Demokratov Anže Logar je v četrtek po podpisu koalicijske pogodbe zatrdil, da ne pričakuje presenečenj, "vsaj z naše strani ne".

"Moram biti pripravljen predvsem na presenečenje, zato smo tudi rekli, da bo mogoče v nedeljo še ena seja," pa je v četrtek dejal predsednik Resnice in DZ Zoran Stevanović.

Če Janša za mandatarja danes ne bi bil izvoljen, bi DZ glede na dnevni red seje odločal še o predlogu za izvedbo volitev predsednika vlade v tretjem krogu, kjer za izvolitev zadošča navadna večina glasov poslancev.