Janša po vrhu EU: 'Načelo pravne države postal politično zlorabljen izraz'

Janša je v daljšem intervjuju za Euronews obsodil tudi predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ker naj bi se ta vmešala v politične bitke držav članic, v katerih ni bila pošten posrednik. Dejal je tudi, da je načelo pravne države postalo politično zlorabljen izraz, ki se ga izrablja za politične spopade. 

"Imamo Splošno deklaracijo človekovih pravic. Imamo Evropsko listino o človekovih pravicah, toda v političnem jeziku, zlasti v Evropskem parlamentu, lahko vsak na ta seznam doda vse, kar želi. Zato je izraz politično zlorabljen in se uporablja za politični boj," je dejal. Janša je to izrekel ravno v času, ko se Evropska komisija pripravlja na aktiviranje novega mehanizma, ki črpanje sredstev EU povezuje s spoštovanjem pravne države. Komisija lahko, če ugotovi sum kršitve zakonodaje EU, prekine z nakazilom denarja. Odločbo morajo ratificirati nacionalne vlade s kvalificirano večino glasov. Janša se s tem načinom ne strinja. 

"Evropski parlament je politično telo. Je kraj za politične razprave in politične spore. Vendar ni enak Evropski komisiji in Evropskemu svetu. V skladu s pogodbami bi se morala Evropska komisija oddaljiti od političnih bitk, kar je veljajo do Junckerjeve komisije. Potem se je to spremenilo," je dejal Janša. "Mislim, da je to skoraj kršitev pravne države, saj mora biti komisija pošten posrednik."

V skladu s pogodbami EU mora Komisija zagotoviti upoštevanje pogodb in prava EU. Izvršni organ ima pravico proti državi članici sprožiti postopek za ugotavljanje kršitev prava EU. Če država članica ne odpravi napake, lahko komisija vloži tožbo pred Sodiščem EU v Luksemburgu, so pojasnili pri Euronewsu. 

Janša je prav tako obsodil tudi evropsko komisarko, podpredsednico Vero Jourovo, pristojno za nadzor vrednot in preglednosti v celotni uniji. Jourova je skupaj s komisarjem Didierjem Reyndersom postala najbolj izpostavljen obraz komisije, ki si prizadeva za zagotavljanje spoštovanja pravne države. "Vera Jourova po mojem mnenju daje izjave, ki očitno kršijo pogodbo. Vendar jo podpirajo evropski mediji, zato s tem početjem nadaljuje. Če bi se to zgodilo pred 15 leti, mislim, da bi članica Komisije ostala le kak teden. Takrat so bila pravila jasna," je dodal Janša. 

Njen odstop pa je že zahteval bližnji Janšev zaveznik madžarski premier Viktor Orban, potem ko je Jourova dejala, da se Madžarska oddaljuje od zahodne demokracije. Orban je dejal, da so njene izjave "neposreden politični napad", toda tiskovni predstavnik Komisije ji je stopil v bran in dejal, da Jourova uživa "polno zaupanje" predsednice von der Leynove. 

Milijarde za Zahodni Balkan

Janša je za Euronews govoril ob koncu posebnega vrha, posvečenega odnosom EU z regijami Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju. Janša je že prej najavil sodelovanje z Balkanom, širitev EU pa bo na vrhu političnih prioritet slovenskega predsedstva EU. Vrh ni prinesel večjega političnega preboja zaradi globoko zakoreninjenih delitev med državami članicami in je preprosto potrdil zavezanost EU procesu širitve brez kakršnega koli roka ali časovnega okvira. 

Voditelji so se strinjali, da bodo vzpostavili nov gospodarski sveženj, ki bo Zahodnemu Balkanu zagotovil devet milijard evrov nepovratnih sredstev, ob tem pa naj sam priskrbi do 20 milijard evrov javnih in zasebnih sredstev. 

Ta gospodarski in naložbeni načrt bo regiji pomagal izboljšati njeno konkurenčnost in pospešiti zelene ter digitalne prehode. Vključuje tudi druge zaveze na področju podnebnih ukrepov, prometa, povezovanja trgov, raziskav in inovacij. 

"Ne gre samo za naložbe v infrastrukturo, gospodarsko sodelovanje itd., Evropska unija je največji vlagatelj v regiji. Zelo pomembno je, da to tudi cenijo, toda na teh področjih imamo konkurente. Obstajajo tudi Kitajska, Rusija, Turčija. Tudi te prihajajo z naložbami in tega ne pogojujejo," je dejal Janša.

"To pogojujemo z evropskimi standardi, reformami pravne države, kar je v redu, če na koncu predora zasveti luč. Če pa perspektiva članstva v EU ne bo upoštevana, mislim, da bomo začeli izgubljati boj. Na naši strani je ena velika prednost: članstvo v EU. Mislim, da nihče ali skoraj nihče z Zahodnega Balkana ne želi biti del Kitajske, Rusije ali Turčije. Želijo biti del Evropske unije. Če ta perspektiva ni resnična, potem izgubljamo zagon in smo v odločilnem trenutku. "

Pred posebnim vrhom je potekala tudi neformalna večerja, na kateri so voditelji EU razpravljali o strateški avtonomiji unije in ambicijah, da postane bolj neodvisna, tudi na področju obrambe. Nekatere države članice so zaskrbljene, ker naj bi te ambicije od EU oddaljile NATO in ZDA, ki jih vidijo kot nepogrešljivega partnerja. Janša meni, da sta obe prizadevanji združljivi. "Kitajska se je veselila. Na Mars so šli, ne da bi mi to opazili. So že zelo pred nami, kar se tiče umetne inteligence in kibernetske zmogljivosti. Na kratko, da zaključim: potrebujemo NATO. Tudi države članice, ki niso članice NATO, so priznale, da ga potrebujejo. Toda NATO in Združene države ne bodo rešile težav in konfliktov na našem dvorišču, v naši soseščini, na Zahodnem Balkanu, v Sredozemlju. To je naša dolžnost."

Janša meni, da je šibkost EU v pomanjkanju usklajenosti med nacionalnimi vojskami. Unija bi morala biti bolj osredotočena na varovanje lastnih zunanjih meja namesto na "pošiljanje denarja in humanitarne pomoči, ki se nato konča v rokah teroristov ali poveljnikov," je dodal.

'V Evropi ni prostora za 10 milijonov Afganistancev'

Dva nedavna dogodka pa sta dala nov zagon pozivom k večji evropski avtonomiji: hiter prevzem Afganistana s strani talibanov in pakta Aukus, novo vojaško zavezništvo med ZDA, Združenim kraljestvom in Avstralijo, ki naj bi preprečile vpliv Kitajske v Indo-Pacifiku. Pakt je razjezil Francijo, potem ko je Canberra napovedala 50 milijard evrov vredno podmorniško pogodbo. "Včeraj zjutraj me je klical avstralski premier Scott Morrison. Prosil me je, naj to sporočim našim kolegom, da je zanje Evropska unija še vedno strateški partner," je dejal Janša. "Evropska unija je potrebna v Pacifiku, ne le Franciji," je dodal. "EU je svetovna sila. V svetu imamo vpliv in svet vpliva na nas, zato moramo prevzeti to odgovornost."

Druga geopolitična kriza, propad afganistanske vlade, ki jo podpira zahod, pa je povečala strah pred prihodnjim valom beguncev, ki bežijo pred talibansko oblastjo in prihajajo v Evropo v iskanju zaščite in azila. Različne organizacije pravijo, da so ti strahovi preveč napihnjeni in ni dokazov o bližnjem begunskem valu.

Z nekakšno preventivno potezo so se države članice pod okriljem slovenskega predsedstva odločile, da se izognejo ponovitvi migrantske krize leta 2015 in okrepijo podporo sosednjim državam, kot je Pakistan, da preprečijo, da bi množični tokovi migrantov prišli do meja EU. 

"Naša obveznost je, da pomagamo tistim, ki so nam pomagali," je dejal Janša in mislil na Afganistance, ki so delali za evropska diplomatska predstavništva in so bili skupaj z državljani EU evakuirani iz države. "Toda v Evropi ni prostora za 10 milijonov ljudi iz Afganistana."

"Evropska unija ne bo ponovila napake, ki so jo nekatere države članice naredile leta 2015 po vojni v Siriji. Ker to ni prizadelo le Evropske unije, ampak tiste ljudi, ki so zares bili begunci in jim nismo mogli pomagati. Ker smo sprejeli milijon migrantov, ki niso bili begunci namesto, da bi pomagali tistim, ki so res potrebovali azil."