
Predsednik vlade in SDS Janez Janša je na rednem letnem posvetu SDS v Portorožu povedal, da v tem trenutku, ko se slovenski politični prostor očitno na enem polu pomembno preoblikuje, SDS predstavlja daleč najstabilnejši del tega političnega prostora. "SDS je neke vrste glavni stabilizator, kar je izjemnega pomena, predvsem zaradi položaja, v katerem se Slovenija nahaja," je povedal.
Posvet z naslovom 'Najpomembnejši politični izzivi za SDS v letu 2007' je namenjen analizi aktualnih političnih razmer in obravnavi aktivnosti SDS v letu 2007. Po besedah Janše so na posvetu razpravljali predvsem o vlogi in položaju stranke v slovenskem političnem prostoru, o tem, kar je bilo narejenega v preteklosti, in o izzivih v prihodnosti.
Pojasnil je, da tokrat prevladujeta dve temi. Prva je povezana s sedanjim dogajanjem v slovenskem političnem prostoru. Kot je razložil, je SDS tudi največja vladna stranka v Sloveniji in ima s tega vidika tudi največjo odgovornost. Samo dejstvo, da sama po sebi predstavlja ključni stabilizator slovenskega političnega prostora, je izjemnega pomena, ne samo za stranko samo, temveč tudi za stanje v Sloveniji in za položaj države navzven, predvsem zaradi dejstva, da se Slovenija intenzivno pripravlja na predsedovanje EU v prvi polovici leta 2008, je pojasnil. Dodal je, da si je nemogoče predstavljati dobro in učinkovito izpeljavo takšne naloge brez potrebne politične stabilnosti.

Kot je povedal, je razprava tekla tudi o pripravah na letošnje predsedniške volitve, kjer prevladuje večinsko mnenje, da bi morala SDS nastopiti s svojim kandidatom, vendar dokončnih odločitev v okviru tega posveta ne bodo sprejeli. Postopek evidentiranja še poteka in bo formalno zaključen z naslednjo sejo sveta stranke. Ta bo v prvi polovici maja, je pojasnil. Do takrat naj bi po Janševih beseda prišlo do večje "izkristalizacije" stališč v povezavi s samim imenom in v povezavi z načinom nastopa na teh volitvah.

Na vprašanje, ali je na posvetu beseda tekla tudi o novih vidikih odnosov s Hrvaško, je Janša odgovoril, da je na odnose med Slovenijo in Hrvaško potrebno gledati skozi daljšo časovno dimenzijo. "Takrat, ko sta nastali obe samostojni državi, smo bili približno na enaki izhodiščni točki. Če pogledamo, kje je danes Slovenija in kje je Hrvaška, potem ta pogled zelo jasno pove, da ni pametno dajati prioritet 'bombastičnim' temam, razpravam in konfliktom, temveč tja, kjer so dejanski izzivi," je razložil.
Po njegovih besedah je nesporno dejstvo, da je Slovenija izzive očitno bolje izkoristila, ne samo zaradi članstva v EU in zvezi NATO, temveč zato, ker dva milijona slovenskih državljanov ustvari približno enak nacionalni dohodek kot štirje milijoni hrvaških državljanov. "Ko gre za članstvo v EU, ključni izziv za sosednjo državo ni vprašanje nerešenih točk na meji, kjer imamo različna stališča, temveč so njeni ključni izzivi predvsem gospodarske in socialne reforme, implementacija evropskih standardov, stvari, ki so pogoj za vstop v EU, in s temi izzivi se mora sosednja država soočiti," je poudaril.
Ponovil je, da je za hrvaško pot v EU ključno odprtje trga nepremičnin. "Dokler bo imela Hrvaška zaprt trg nepremičnin in zemljišč, čeprav se je zavezala, da bo ob spoštovanju pogojev vzajemnosti ta trg odprla za vse države članice EU, toliko časa tega poglavja ne bo mogla zapreti in toliko časa stvari ne bodo šle naprej, ko gre za Hrvaško evropsko perspektivo," pravi Janša. Po njegovih besedah je podobnih vprašanj in poglavij še precej in prav bi bilo, da se tudi politiki v sosednji državi ukvarjajo s tem, kar je realni izziv države.
Glede predloga za arbitražo o slovensko-hrvaški meji Janša meni, da gre za zelo priročen odgovor, ko se postavi vprašanje, zakaj nekatere zadeve niso rešene, vendar samo ponujanje tega odgovora po njegovih besedah ne reši ničesar. "Potrebno bi se bilo dogovoriti za način, za predmet arbitraže in tukaj od sosednje države nismo dobili nobenega konkretnega predloga. Zato je očitno, da bo do premikov pri reševanju tega vprašanja, če se bomo odločili za to smer, prišlo šele takrat, ko bo Slovenija prevzela konkretno pobudo," je sklenil premier.























Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.