Šketa zavrača Janševe trditve: Nikoli nisem predlagal zamrznitve sredstev za Slovenijo

Janez Janša se je v odgovoru na poslansko vprašanje spraševal, "kdo ima pravico, da ljudem, ki ustvarjajo na podlagi kapric in manipulacij," ogroža evropska sredstva. Povedal je, da so videli zapisnik kolegija Evropske komisije, kjer naj bi se tudi komisar Janez Lenarčič pridružil tistim, ki so pogojevali evropska sredstva. 

Janša je nedavno na družbenem omrežju zapisal, da je Drago Šketa v Luxemburgu zavajal in terjal zamrznitev EU sredstev za Slovenijo, čeprav je vedel, da se je koalicija že pred tem odločila, da predloga SNS za skrajšanje rokov preiskav v državnem zboru ne bo podprla. 

Šketa: Janševe trditve so neresnične

Kot je dejal, je vsebina, ki jo je predsednik vlade predstavil v DZ, neresnična. "Nikomur nisem niti pisno niti ustno predlagal zmrznitve sredstev za Slovenijo. Omenjeno pismo je bilo poslano na prošnjo Laure Kövesi. Osrednj namen pisma je bil seznanitev z dejstvi in okoliščinami ter stališči, ki so bila vsa, brez izjeme, pred tem že večkrat predstavljena in izražena v javnosti. Pismo je bilo poslalo na njeno prožnjo, da jo seznanimo z ukrepi, ki lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost državnega tožilstva in tožilcev, saj status tožilstva in vsake države članice, ki se je pridružila projektu delovanju evropskega državnega tožilstva kot celote lahko pomembno vpliva na učinkovitost delovanja le tega,"  je pojasnil Šketa.

"Omenjeni obisk v Luxemburgu pa je bil izključno delovne narave, da se seznanim z delovanjem evropskega tožilstva in evropskih delegiranim tožilcev," je zatrdil. "Prav tako navajam, da je bila seznanitev EK s strani evropske državne tožilke  Laure Kövesi povsem njena avtonomna odločitev." 

Kar se tiče obiska v Moskvi januarja letos pa je povedal, da so bili tam prisotni generalni državni tožilci iz 34 držav, med drugim tudi predstavnik mednarodnega združenja tožilcev, OECD, Sveta Evrope ter ruski tožilci. Poleg slovenskih predstavnikov, so bili po navedbah Škete tam prisotni tudi predstavniki tožilstev Belgije, Norveške, Italije, Grčije, Hrvaške, Slovaške in Romunije. "Udejstvovanje generalnega državnega tožilstva in vrhovnega tožilstva je bilo, in je še vedno, omejeno izključno na strokovno sodelovanje, izmenjavo znanja in dobrih praks, kar spada v ožje področje pristojnosti." 

Spomnimo, stranka SNS, ki že od začetka mandata praktično podpira aktualno vlado, je predlagala sprejetje predloga kazenskega zakonika, po katerem bi se skrajšali zastarani roki pri pregonu nekaterih kaznivih dejanj, predvsem gospodarskega kriminala. Brez epiloga bi tako lahko ostala denimo korupcijska afera, ki je zaznamovala gradnjo TEŠ-6, že čez nekaj mesecev bi zastarale tudi preiskave domnevno spornih poslov pri dobavi zaščitne opreme. Odbor za pravosodje, kjer ima koalicija večino, je to sprva podprl, kar pa je naletelo na ogorčenje opozicije in javnosti. Zaradi pritiska so se nato koalicijske partnerice odločile, da na seji DZ zakona ne bodo podprle.