Janša: Šlo je za veliko dramo

Zaradi vsega, kar se je dogajalo v Pekrah, to ni bil samo lokalni dogodek. Šlo je za veliko dramo, ki je pretresla Slovenijo, je na slovesnosti ob 15. obletnici pekrskih dogodkov pred nekdanjim 710. učnim centrom Teritorialne obrambe v Pekrah poudaril predsednik vlade Janez Janša. Na slovesnosti se je zbralo nekaj sto ljudi, med njimi tudi udeleženci pekrskih dogodkov in vojne za Slovenijo.

Po besedah Janše so se pekrski dogodki odvijali v zelo zapleteni mednarodni in tudi domači politični situaciji, pri tem pa je dogajanje v Pekrah imelo velik simbolni pomen. Kot je poudaril predsednik vlade, je Slovenija s Pekrami pokazala resen namen, da bo to, kar je sprejela na plebiscitu, tudi dejansko izvedla.

Kot je dejal predsednik vlade, se je v Pekrah prvič pokazala odločenost "notranjega jedra" slovenskega naroda za samostojno državo. Po njegovih besedah so imeli pekrski dogodki večkraten pomen - začela je nastajati prva mirnodobna slovenska vojska, Pekre pa so bile tudi prvo neposredno merjenje moči agresorske JLA ter slovenske vojske in policije. Pekrski dogodki pa so tudi - tako Janša - pokazali enotno odločenost ne samo prebivalcev Peker, temveč tudi in predvsem Maribora, da bo branil samostojno državo.

Po besedah Janše so pekrski dogodki pozitivna izkušnja, ki je lahko Slovencem za zgled tudi danes. "Tako kot smo takrat potrebovali vsaj osnovno enotnost glede ključnih korakov slovenskega osamosvajanja, danes potrebujemo vsaj osnovno enotnost glede skupnega pogleda na prihodnost," je poudaril predsednik vlade. Dodal je še, da se Slovenija sooča s pozitivnimi strateškimi okoliščinami, ki ji omogočajo trajen razvoj in razcvet.

Kaj se je dogajalo?

Pekrski dogodki so pomenili svojevrsten uvod v desetdnevno osamosvojitveno vojno. V 710. učnem centru Teritorialne obrambe (TO) je namreč 23. maja 1991 prišlo do incidenta med TO in JLA. Teritorialci so v bližini centra zajeli dva vojaška izvidnika in ju kmalu zatem izpustili. Kljub temu je JLA s tanki obkolila učni center in zahtevala izročitev enote, ki je zajela izvidnika.

Pred tem je JLA že večkrat zahtevala zaprtje obeh učnih centrov TO, v Pekrah in na Igu pri Ljubljani, ter izročitev nabornih evidenc. Ker slovenske oblasti tega niso hotele storiti, je JLA v mariborske vojašnice poslala več posebnih oddelkov z oklepnimi vozili, v bližino Peker pa je začela pošiljati izvidnike. TO je zato vpoklicala dve protidiverzantski četi, ki sta oba centra zavarovali.

Med pogovori predstavnikov mariborskih mestnih oblasti in JLA, ki so 24. maja potekali pri takratni mariborski županji Magdaleni Tovornik, je JLA ugrabila načelnika štaba mariborske TO Vladimirja Miloševiča in stotnika Milka Ozmeca. V štajerski prestolnici so zato vsem objektom JLA, razen medicinskim ustanovam, izključili telefon in elektriko.

Naslednji dan, 25. maja popoldne, je JLA Miloševiča in Ozmeca izpustila. Vojašnice so ponovno dobile elektriko. Ob tem pa je v Ljubljanski ulici v Mariboru vojaški transporter med demonstracijami pred vojašnico do smrti povozil Mariborčana Josefa Šimčika. V noči iz 26. na 27. maj je nato TO po dogovoru z vodstvom Tama odpeljala iz tovarne štiri vozila, ki so jih izdelali za JLA.