Janša o obljubah Natu, Ukrajini pa napovedal več milijonov vojaške pomoči

"To je ne vem že kateri moj Natov vrh in prvič je Slovenija v poziciji, ko malo sklanjamo glave. Ne toliko zaradi številk, ampak predvsem zaradi prelomljenih obljub," je glede v torek objavljenih ocen o izdatkih članic za osnovne obrambne potrebe ob prihodu na drugi dan vrha Nata v Ankari povedal premier Janez Janša.

"Prvo, kar bomo obljubili, je to, da bomo držali besedo in da bomo tisto, kar bomo rekli, tudi naredili," je ob prihodu na drugi dan srečanja voditeljev zavezništva pojasnil premier. Prav tako ne bodo goljufali, kot je to po njegovem mnenju počela predhodna vlada, ko je kot obrambne izdatke predstavljala nekaj, kar ne sodi mednje.

Vsega, kar je obljubila vlada Roberta Goloba, sicer po besedah Janše ne bo mogoče izpolniti v letošnjem letu, saj da ima država tudi druge prioritete.

Poleg tega ima Slovenija, kot je dejal, javnofinančne težave, vlada pa ima zaradi negotovosti glede morebitnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije tudi težave s pripravo rebalansa proračuna. Kot je pojasnil, je namreč brez informacij o tem, ali bo ustavno sodišče dopustilo referendum o zakonu, ki bi lahko imel velike finančne učinke, ali ne, nemogoče planirati proračunsko leto ali pa ga popravljati.

Zato je ustavno sodišče pozval, naj odloči o referendumski pobudi, pa kakršnakoli že bo odločitev. "Oni so neodvisni v tem, kako odločijo, niso pa neodvisni v tem, da odločajo. In država zaradi tega stoji. In tudi tega problema glede obrambnih izdatkov ne moremo reševati, dokler nimamo čiste slike," je še povedal premier ob prihodu na svoj prvi vrh po vrnitvi na položaj.

Glede na v torek objavljene ocene zavezništva, bo namreč Slovenija letos edina članica Nata, ki bo za temeljne obrambne potrebe namenila manj kot dva odstotka bruto BDP. Ob tem so na Natu zapisali, da se je nova slovenska vlada zavezala, da bo izpolnila zaveze z lanskega vrha v Haagu, ko so se voditelji dogovorili, da bodo do leta 2035 proračunske izdatke za obrambo in varnost zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bodo države 3,5 odstotka namenile za temeljne obrambne potrebe, 1,5 odstotka pa za druge z varnostjo in obrambo povezane naložbe.

Kot še piše v opombi, bo Slovenija po vrhu v Ankari pripravila kredibilen nacionalni načrt, v skladu s katerim bo letos presegla dva odstotka BDP za temeljne obrambne potrebe, do leta 2035 pa dosegla 3,5 odstotka BDP.

Janša ob prihodu na osrednji del dvodnevnega zasedanja voditeljev, ki se bo zaključilo zgodaj popoldne, o konkretnih načrtih ni želel govoriti.

Je pa poudaril, da bo obljube, ki so bile že dane, težje izpolniti, med drugim zato, ker se je Golobova vlada pred štirimi leti ob prevzemu položaja odločila za odstop od nakupa osemkolesnikov boxer. Ti oklepniki so se namreč v vmesnem času zaradi razmer v svetu podražili in so po premierjevih navedbah zdaj praktično še enkrat dražji.

V odgovoru na vprašanje, ali bo nova vlada nadaljevala z načrtovanim nakupom osemkolesnikov patria, je pojasnil, da predhodniki sploh še niso sprejeli odločitve o tem.

"Postopke je treba peljati naprej tam, kjer so jih prekinili pred štirimi leti," je povedal premier Janša. Dodal je, da tega, kakšen bo končni izbor in kakšne so možnosti financiranja oziroma kreditiranja, ki bo glede na javnofinančno sliko potrebno, še ne ve.

Slovenija bo v okviru Natove pobude PURL za vojaško pomoč Ukrajini letos namenila 50 milijonov ameriških dolarjev oz. 43,8 milijona evrov j na vrhu v Ankari popoldan naznanil Janša ter pojasnil, da bodo ta sredstva namenjena predvsem krepitvi ukrajinskega sistema protizračne obrambe. "V tem trenutku gre za vprašanje življenja in smrti civilistov v Kijevu," je povedal premier.

"Slovenija bo letos prispevala toliko kot v lanskem letu," je dejal o novem slovenskem prispevku v okviru pobude PURL, prek katere evropske zaveznice in Kanada financirajo dobave ameriškega orožja Ukrajini. Dodal je, da je bila napoved na vrhu v Ankari "lepo sprejeta".

Ob tem je za prihodnji teden napovedal obisk v Ukrajini, kjer se bo predvidoma udeležil srečanja Ukrajina-Jugovzhodna Evropa. Še pred tem bo v Parizu sodeloval na srečanju držav t. i. koalicije voljnih za podporo Kijevu.

Nadaljnja vojaška podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo je bila sicer ena od osrednjih tem dvodnevnega vrha zveze Nato v Ankari. Govorili so še o krepitvi zmogljivosti obrambne industrije, večji vlogi Evrope pri zagotavljanju lastne varnosti in povečevanju proračunskih izdatkov za obrambo.

Vojaško pomoč Ukrajini, tudi v okviru pobude PURL, zveza Nato obravnava kot izdatek za temeljne obrambne potrebe, ki jih nameravajo članice zavezništva do leta 2035 zvišati na 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija bo sicer letos glede na v torek objavljene ocene edina članica, ki za temeljne obrambne potrebe ne bo namenila niti dveh odstotkov BDP.