Na vrhu Evropske unije, ki je minuli teden potekal v Bruslju, ni bilo moč doseči dogovora o novi finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013, ker med članicami Unije obstajajo razlike o prihodnji strukturi proračuna. Slovenija se bo prilagodila novim razmeram, pripravlja se na uvedbo evra, začela bo pogajanja o delitvi na kohezijske regije in čaka jo trdo delo. Kljub temu pa ob nesprejetju finančne perspektive ne moremo govoriti o krizi, je v nastopu v DZ, ki razpravlja o proračunskih pogajanjih Unije dejal premier Janez Janša.
Poslanci so sicer razpravljali o poslanskem vprašanju poslanca LDS Milana M. Cvikla finančnemu ministru Andreju Bajuku v zvezi s slovenskimi stališči v pogajanjih o novi finančni perspektivi EU.
Cvikl je namreč obžaloval "razmeroma neaktivno" vlogo Slovenije na vrhu, pri čemer je imel v mislih predvsem dejstvo, da se Ljubljana ni priključila članicam Višegrajske skupine in baltskim državam, ki so skušale zagotoviti dogovor tudi za ceno manjšega lastnega izkupička. Kot je spomnil, je bila Slovenija v času priprave evropske ustavne pogodbe aktivna v skupini enakomislečih držav, ki so predlagale nekatere kompromise. Premierovo pojasnilo, da Slovenija tu ni želela popustiti, ker bi si s tem poslabšala pogajalski položaj, preprosto pomeni, "da ne razume, kako se vodi evropsko politiko".
Kot drugo izhodišče za razpravo pa je Cvikl opredelil "celosten odnos med koalicijo in opozicijo v DZ o evropskih vprašanjih". Po trditvah Cvikla namreč vlada ne upošteva določb poslovnika oziroma zakona o sodelovanju med parlamentom in DZ v zadevah EU, saj ne prihaja v parlament po mandat za pogajanja v okviru Unije. To se je po njegovih besedah pokazalo tudi pred vrhunskim zasedanjem, saj premier Janša, kot je dejal, pred srečanjem s predsedujoči EU, luksemburškim premierom Jean-Claudeom Junckerjem v okviru priprav na vrh ni prišel po pogajalski mandat v parlament.
Bajuk zavrača očitke
Ne drži očitek, da vlada ni imela stališč in da jih v Bruslju ni znala jasno predstaviti. Prav tako se nikoli noben pooblaščen predstavnik vlade o finančni perspektivi ni pogajal brez mandata DZ, je poudaril finančni minister Andrej Bajuk.
"Jasno je, da kompromisni predlog luksemburškega predsedstva za Slovenijo ni bil sprejemljiv, kar smo povedali tako predsedstvu kot tudi ostalim članicam. Slovenija namreč ni pristajala na krčenje porabe glede na predlog Evropske komisije zgolj v primeru izdatkov za kohezijsko politiko, kar se je odrazilo v novem predlogu, ki je predlagal krčenje pri vseh postavkah," je pojasnil minister.
Kot je še dodal Bajuk, "se ni noben pooblaščen slovenski predstavnik nikoli pogajal o finančni perspektivi brez mandata tega DZ. Vlada se zaveda, kakšna je odgovornost, vemo, da so tudi drugi pametni ljudje in da nimamo monopola nad pametjo, ne moremo pa sprejeti tega, da nekateri še vedno mislijo, da imajo monopol in lahko samo oni zastopajo interese Slovenije. To sem zavračal tedaj in zavračam tudi zdaj," je še pribil Bajuk.
Janša: Odločajo tisti, ki plačujejo
Kot je v poročilu z vrha pojasnil premier, so članice povezave razdeljene na tiste, ki so začele izvajati gospodarske reforme v skladu s cilji lizbonske strategije in zato globalno bolj konkurenčne, ter na tiste, ki so šele na začetku reform.
Ta različen položaj se izraža pri stališčih v zvezi s proračunom, zato je prišlo do velike razlike med neto plačnicami in neto prejemnicami. Marsikdo v Sloveniji je pod vtisom izjav nekaterih profesorjev, da je to kot Jugoslavija. Razlika je v tem, da so v Jugoslaviji odločali tisti, ki so dobivali, v EU pa tisti, ki plačujejo, je dejal Janša. Sicer se je tudi sam zavzel za takšno prestrukturiranje proračuna, ki bi bolj odražalo cilje lizbonske strategije, sicer se EU ne bo razvijala hitreje in ne bo uspešna v boju s konkurenco.
Kar zadeva nadaljnje korake za Slovenijo, je Janša dejal, da bodo v prihodnje na mizi novi predlogi, ko bodo razmere drugačne. Slovenija bo tako morala začeti pogajanja o delitvi države na kohezijske regije, pri čemer je Janša izrazil obžalovanje, ker prejšnja vlada ni na tem področju naredila več. Priznal je tudi, da ima vlada težko delo: "Treba se bo izpogajati, ne glede na to, da vseh pogojev ne izpolnjujemo," je še dejal premier.